Iskanje
9 min • 29. 12. 2025
Ko so leta 1889 postavili Eifflov stolp kot glavno atrakcijo za takratno mednarodno razstavo, je Idrijčan Cene, kot so ga klicali doma, dobil zamisel, da se tudi sam nameni v Pariz. A kako potovati? Po dolgem premišljevanju se je odločil, da se bo dal nesti v košu. In kje drugje kot v Šebreljah, kjer so znani po močnih ljudeh, je našel nosača Anžeta.
Seveda izmišljena zgodba je prav ob koncu 19. stoletja zaživela v humoreski Vinka Lapajneta. Potopis z vsemi prigodami iz Idrije do Pariza v košu, je objavljal v takratnem humorističnem časopisu Brus, ki je izhajal med letoma 1889 in 1891.
Zgodbo je po več kot 130-ih letih po naključju odkril Mirko Ivan Schwery, po očetu Švicar in po mami Šebreljec. Ker sta popotnika potovala tudi skozi njegov rojstni Zürich, ga je stvar pritegnila, zgodbo je zbral v celoti, jo prepisal in izdal v knjigi. Pri projektu je sodeloval tudi David Velikanje, član Dramatičnega društva Idrija, ki ga je ustanovil prav avtor humoreske Vinko Lapajne.
O njem do zdaj ni bilo veliko znanega, prav ob izidu knjige V koši v Pariz pa je več podatkov zbrala Danila Zalatel, ki skupaj z Božo Vencelj v idrijskem dialektu zapisuje tudi zgodbe iz Idrije in okolice.
Ko so leta 1889 postavili Eifflov stolp kot glavno atrakcijo za takratno mednarodno razstavo, je Idrijčan Cene, kot so ga klicali doma, dobil zamisel, da se tudi sam nameni v Pariz. A kako potovati? Po dolgem premišljevanju se je odločil, da se bo dal nesti v košu. In kje drugje kot v Šebreljah, kjer so znani po močnih ljudeh, je našel nosača Anžeta.
Seveda izmišljena zgodba je prav ob koncu 19. stoletja zaživela v humoreski Vinka Lapajneta. Potopis z vsemi prigodami iz Idrije do Pariza v košu, je objavljal v takratnem humorističnem časopisu Brus, ki je izhajal med letoma 1889 in 1891.
Zgodbo je po več kot 130-ih letih po naključju odkril Mirko Ivan Schwery, po očetu Švicar in po mami Šebreljec. Ker sta popotnika potovala tudi skozi njegov rojstni Zürich, ga je stvar pritegnila, zgodbo je zbral v celoti, jo prepisal in izdal v knjigi. Pri projektu je sodeloval tudi David Velikanje, član Dramatičnega društva Idrija, ki ga je ustanovil prav avtor humoreske Vinko Lapajne.
O njem do zdaj ni bilo veliko znanega, prav ob izidu knjige V koši v Pariz pa je več podatkov zbrala Danila Zalatel, ki skupaj z Božo Vencelj v idrijskem dialektu zapisuje tudi zgodbe iz Idrije in okolice.
Da ne gre več samo za festival, temveč za pravi gorniški praznik, o Festivalu gorniškega filma pravi Silvo Karo, ustanovitelj in direktor festivala, ki ga je v preteklih 19 letih obiskalo približno 100 tisoč gledalcev. Z rastjo festivala je raslo tudi zanimanje za domačo filmsko produkcijo, zato bo prav letos na sporedu rekordno število slovenskih filmov.
10 min • 09. 02. 2026
Kranj 8. februarja ne živi le v znamenju dogajanja v središču mesta. Že celoten teden utrip mestu daje tudi bogat spremljevalni program. Ustavili smo se na Literarni čajanki, kjer so lahko bralci spoznali novi roman pisatelja, urednika in literarnega zgodovinarja Aljoše Harlamova z naslovom Dohtar in Povodni mož. V njem, prazniku primerno, glavno vlogo odigra France Prešeren, ki pa je postavljen v zelo nenavadno okolje. V središče napete kriminalne zgodbe.
5 min • 08. 02. 2026
Po stripu o Srečku Kosovelu, namenjenem mlajšim, so pripravili predstavo, po stripu izbora del Srečka Kosovela, namenjenem odraslim, pa bo nastala razstava.
12 min • 05. 02. 2026
''Čivki iz preteklosti, slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede'' je naslov razstave, ki slovensko arheologijo predstavlja s tremi specifičnimi vrstami predmetov: tistimi, ki jih povezujemo z zvokom in glasbo, s simbolnimi predmeti in s tistimi, ki nosijo najzgodnejše zapisane besede. Vsak razstavni eksponat pripoveduje svojo zgodbo; izdelal, obdelal, cenil, nosil, uporabljal, izgubil ali zavrgel ga je nekdo, ki je nekoč živel na ozemlju današnje Slovenije. Razstavo je skupaj pripravilo kar deset slovenskih muzejev, ki v svojih zbirkah hranijo neprecenljive arheološke zaklade, med njimi so tudi svetovno znani predmeti, kot sta neandertalčeva piščal iz Divjih bab in koščena šivanka iz Potočke zijalke. Prvotno je bila razstava Čivki iz preteklosti predstavljena na 75. mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. Nagrajena je bila z Valvasorjevim odličjem in priznanjem Slovenskega arheološkega društva. Premierno na slovenskih tleh je do 23. avgusta na ogled v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani. Sogovornici: • Katarina Hergouth, vodja razstavnega programa Cankarjevega doma • dr. Daša Pavlovič, vodjo razstavnega projekta (Narodni muzej Slovenije)
4 min • 04. 02. 2026
Neodvisna gledališka skupina Globus Hystericus ustvarja iz improvizacije, v njihovih predstavah pa se srečuje telesno, ulično, klovnovsko in gledališče mask. Navdihujejo se pri tradiciji commedie dell’arte in gledališki pedagogiki Jacquesa Lecoqa, hkrati pa se s humorjem odzivajo na sodobni svet, ki je, kot jim kdo kdaj reče, res čisto preveč histeričen, tako kot njihovo ime.
13 min • 03. 02. 2026
