Nad Lendavo, našim najvzhodnejšim mestom, stoji grad, katerega zgodovina sega v 12. stoletje. Skozi leta je grad večkrat spremenil svojo podobo, predvsem v času vladavine rodbine Bánffy, ki je sodila med najuglednejše madžarske plemiške družine.
Od leta 1973 pa ima v gradu sedež Galerija-Muzej Lendava z različnimi zbirkami, od zbirke grafika Štefana Galiča z več kot 4000 metulji z vsega sveta. Tam sta spominska soba kiparja Györgya Zale, ki sta mu pozirala sam cesar Franc Jožef in njegova soproga Elizabeta, ter obširna zbirka male plastike v bronu. V gradu je razstava o vojaškem častniku Mihaelu Hadiku, čigar mumija je na ogled v cerkvi Svete trojice v Lendavskih goricah.
Za podatek, da je bila prav v Lendavi natisnjena prva knjiga na ozemlju današnje Slovenije, pa izvemo v Muzeju meščanstva, tiskarstva in dežnikarstva, ki ga, tako kot še Sinagogo Lendava, upravlja Galerija-Muzej Lendava.
V Lendavi je bila namreč prva dežnikarna v avstro-ogrski monarhiji, v kateri so pred drugo svetovno vojno dnevno izdelali več kot 300 dežnikov. Nastala je leta 1904, a kljub uspešnemu delovanju ni dočakala 100 let, saj je šla tovarna leta 2001 v stečaj.
