Iskanje
12 min • 28. 04. 2022
V Ljubljani je pred časom potekal drugi simpozij o praksah razstavljanja umetnosti, arhitekture in oblikovanja na Slovenskem. Na njem so obravnavali izbrane razstave, umetnostne institucije in druge fenomene s področja razstavljanja v kronološkem loku ter z najrazličnejših vidikov. Na primer, naše prvo prizorišče, postavljeno izrecno za razstavljanje likovne umetnosti je bil Jakopičev paviljon, ki je bil po načrtih Maksa Fabianija zgrajen leta 1909. Kje pa so naši likovni umetniki, slikarji razstavljali prej? O tem nam je več povedala izredna profesorica za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, doktorica Beti Žerovc.
Naše prvo prizorišče, postavljeno izrecno za razstavljanje likovne umetnosti, je bil Jakopičev paviljon, zgrajen leta 1909. Kje pa so naši likovni umetniki, slikarji razstavljali prej?
V Ljubljani je pred časom potekal drugi simpozij o praksah razstavljanja umetnosti, arhitekture in oblikovanja na Slovenskem. Na njem so obravnavali izbrane razstave, umetnostne institucije in druge fenomene s področja razstavljanja v kronološkem loku ter z najrazličnejših vidikov.
Razstave umetniških del, ali pa na primer arhitekturnih projektov, so danes nekaj znanega in vsakdanjega. Kot tudi to, da imamo galerije, tudi Narodno, ki hrani največjo zbirko likovnih del na slovenskem ozemlju, in sicer od visokega srednjega veka do 20. stoletja. A Društvo Narodna galerija je bilo ustanovljeno leta 1918. Kje pa so umetniki razstavljali prej? Izredna profesorica za umetnostno zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti, doktorica Beti Žerovc pravi, da so umetniki svoja dela predstavljali občinstvu v izložbah trgovin. To se je potenciralo v trgovinah, ki so bile bližje umetnosti. Primer sta bili trgovini založnikov Schwentnerja in Bamberga, v katerih sta razstavljala tako Ivana Kobilca kot Ivan Grohar.
V Ljubljani je pred časom potekal drugi simpozij o praksah razstavljanja umetnosti, arhitekture in oblikovanja na Slovenskem. Na njem so obravnavali izbrane razstave, umetnostne institucije in druge fenomene s področja razstavljanja v kronološkem loku ter z najrazličnejših vidikov. Na primer, naše prvo prizorišče, postavljeno izrecno za razstavljanje likovne umetnosti je bil Jakopičev paviljon, ki je bil po načrtih Maksa Fabianija zgrajen leta 1909. Kje pa so naši likovni umetniki, slikarji razstavljali prej? O tem nam je več povedala izredna profesorica za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, doktorica Beti Žerovc.
Naše prvo prizorišče, postavljeno izrecno za razstavljanje likovne umetnosti, je bil Jakopičev paviljon, zgrajen leta 1909. Kje pa so naši likovni umetniki, slikarji razstavljali prej?
V Ljubljani je pred časom potekal drugi simpozij o praksah razstavljanja umetnosti, arhitekture in oblikovanja na Slovenskem. Na njem so obravnavali izbrane razstave, umetnostne institucije in druge fenomene s področja razstavljanja v kronološkem loku ter z najrazličnejših vidikov.
Razstave umetniških del, ali pa na primer arhitekturnih projektov, so danes nekaj znanega in vsakdanjega. Kot tudi to, da imamo galerije, tudi Narodno, ki hrani največjo zbirko likovnih del na slovenskem ozemlju, in sicer od visokega srednjega veka do 20. stoletja. A Društvo Narodna galerija je bilo ustanovljeno leta 1918. Kje pa so umetniki razstavljali prej? Izredna profesorica za umetnostno zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti, doktorica Beti Žerovc pravi, da so umetniki svoja dela predstavljali občinstvu v izložbah trgovin. To se je potenciralo v trgovinah, ki so bile bližje umetnosti. Primer sta bili trgovini založnikov Schwentnerja in Bamberga, v katerih sta razstavljala tako Ivana Kobilca kot Ivan Grohar.
Da ne gre več samo za festival, temveč za pravi gorniški praznik, o Festivalu gorniškega filma pravi Silvo Karo, ustanovitelj in direktor festivala, ki ga je v preteklih 19 letih obiskalo približno 100 tisoč gledalcev. Z rastjo festivala je raslo tudi zanimanje za domačo filmsko produkcijo, zato bo prav letos na sporedu rekordno število slovenskih filmov.
10 min • 09. 02. 2026
Kranj 8. februarja ne živi le v znamenju dogajanja v središču mesta. Že celoten teden utrip mestu daje tudi bogat spremljevalni program. Ustavili smo se na Literarni čajanki, kjer so lahko bralci spoznali novi roman pisatelja, urednika in literarnega zgodovinarja Aljoše Harlamova z naslovom Dohtar in Povodni mož. V njem, prazniku primerno, glavno vlogo odigra France Prešeren, ki pa je postavljen v zelo nenavadno okolje. V središče napete kriminalne zgodbe.
5 min • 08. 02. 2026
Po stripu o Srečku Kosovelu, namenjenem mlajšim, so pripravili predstavo, po stripu izbora del Srečka Kosovela, namenjenem odraslim, pa bo nastala razstava.
12 min • 05. 02. 2026
''Čivki iz preteklosti, slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede'' je naslov razstave, ki slovensko arheologijo predstavlja s tremi specifičnimi vrstami predmetov: tistimi, ki jih povezujemo z zvokom in glasbo, s simbolnimi predmeti in s tistimi, ki nosijo najzgodnejše zapisane besede. Vsak razstavni eksponat pripoveduje svojo zgodbo; izdelal, obdelal, cenil, nosil, uporabljal, izgubil ali zavrgel ga je nekdo, ki je nekoč živel na ozemlju današnje Slovenije. Razstavo je skupaj pripravilo kar deset slovenskih muzejev, ki v svojih zbirkah hranijo neprecenljive arheološke zaklade, med njimi so tudi svetovno znani predmeti, kot sta neandertalčeva piščal iz Divjih bab in koščena šivanka iz Potočke zijalke. Prvotno je bila razstava Čivki iz preteklosti predstavljena na 75. mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. Nagrajena je bila z Valvasorjevim odličjem in priznanjem Slovenskega arheološkega društva. Premierno na slovenskih tleh je do 23. avgusta na ogled v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani. Sogovornici: • Katarina Hergouth, vodja razstavnega programa Cankarjevega doma • dr. Daša Pavlovič, vodjo razstavnega projekta (Narodni muzej Slovenije)
4 min • 04. 02. 2026
Neodvisna gledališka skupina Globus Hystericus ustvarja iz improvizacije, v njihovih predstavah pa se srečuje telesno, ulično, klovnovsko in gledališče mask. Navdihujejo se pri tradiciji commedie dell’arte in gledališki pedagogiki Jacquesa Lecoqa, hkrati pa se s humorjem odzivajo na sodobni svet, ki je, kot jim kdo kdaj reče, res čisto preveč histeričen, tako kot njihovo ime.
13 min • 03. 02. 2026
