Če poznamo tudi človeško podobo nekega ustvarjalca, lahko njegovo delo razumemo in beremo zelo drugače, pravi literarna zgodovinarka in izredna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Urška Perenič, avtorica nove monografije o Josipu Jurčiču. S pisateljem prvega slovenskega romana so se seveda ukvarjali že njeni predhodniki tako za časa njegovega življenja kot po njegovi smrti, a vendar novo delo z naslovom Josip Jurčič: Pripovednik svojega in našega časa oživi tudi še doslej njegove manj znane plati. S knjigo Urška Perenič bolj kot strokovno javnost nagovarja širše bralce, da pobližje spoznajo življenje, delo in misli Josipa Jurčiča.
Knjigo so v letu, ko obeležujemo 140 let od smrti tega velikega Muljavca in 160 let, odkar je, star le 17 let, napisal svojo prvo povest Pripovedko o beli kači, izdali pri založbi Beletrina.

V letu Josipa Jurčiča smo o njem dobili tudi novo monografijo, v kateri je njegovo posmrtno slavo, tuzemsko življenje, delo in misli oživila literarna zgodovinarka Urška Perenič

Če poznamo tudi človeško podobo nekega ustvarjalca, lahko njegovo delo razumemo in beremo zelo drugače, pravi literarna zgodovinarka in izredna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Urška Perenič, avtorica nove monografije o Josipu Jurčiču.

S pisateljem prvega slovenskega romana so se seveda ukvarjali že njeni predhodniki tako za časa njegovega življenja kot po njegovi smrti, a vendar novo delo z naslovom Josip Jurčič: Pripovednik svojega in našega časa oživi tudi še doslej njegove manj znane plati. S knjigo Urška Perenič bolj kot strokovno javnost nagovarja širše bralce, da pobližje spoznajo življenje, delo in misli Josipa Jurčiča.

Knjigo so v letu, ko zaznamujemo 140 let od smrti tega velikega Muljavca in 160 let, odkar je, star le 17 let, napisal svojo prvo povest Pripovedko o beli kači, izdali pri založbi Beletrina.

Veronika Gnezda