Iskanje
11 min • 15. 07. 2021
11 min • 15. 07. 2021
Hotel Bohinj, ki je bil v zadnjih letih večkrat dozidan in pozidan, ni imel niti ene skupne oblike ali stila. "Trd zalogaj je bilo oblikovno to spraviti v zanimivo podobo. Želja je bila, da se hotela ne podre," pravi arhitektka Špela Videčnik, ki si avtorstvo pri novi podobi nekdanjega Hotela Kompas deli z arhitektom Rokom Omanom. Oba delujeta v okviru biroja Ofis Arhitekti. Kako so v prenovo vtkali lokalno tradicijo, kaj za Bohinj pomeni zeleni turizem in kakšno vlogo imajo pred vhodom v hotel mačje stopinje?
Primer Hotela Bohinj: nekdanji Hotel Kompas ima novo podobo
Hotel, ki je bil v zadnjih letih večkrat dozidan in pozidan, ni imel niti ene skupne oblike ali stila. "Trd zalogaj je bilo oblikovno to spraviti v zanimivo podobo. Želja je bila, da se hotela ne podre," pravi arhitektka Špela Videčnik, ki si avtorstvo pri novi podobi Hotela Bohinj deli z arhitektom Rokom Omanom. Oba delujeta v okviru biroja Ofis Arhitekti. Prenove so se lotili iz več zornih kotov.
"Hotel je imel velike probleme, ker ni bil nikoli statično in protipotresno saniran. Tudi energetsko je bil zelo potraten." – Špela Videčnik
Pri prenovi so sodelovali z lokalnimi slovenskimi proizvajalci. Njihovo vodilo je bilo, da izhajajo iz tradicionalnih oblik, prisotnih v tem prostoru. Arhitekturno nagnjenje v prihodnosti je tudi, da se obstoječih objektov ne ruši, ker to povzroči ogromno ruševin, ki so okolju neprijazne. Včasih se tudi izkaže, da so obnove dražje kot novogradnje. V prihodnosti želijo Bohinj narediti čim bolj zelen, da turisti recimo ne bi uporabljali svojih avtomobilov, ampak bi za prevoz poskrbeli drugače, bolj zeleno.
"Nisem naklonjen masovnemu turizmu, zato je ta osebni pristop, ki ga imamo pri prenovi, namenjen uravnovešenju tudi skozi politiko občine, da se struktura obiskovalcev, ki so po večini enodnevni izletniki, prilagodi." – Rok Oman
Fotografije so objavljene z dovoljenjem Ofis Arhitekti.
Hotel Bohinj, ki je bil v zadnjih letih večkrat dozidan in pozidan, ni imel niti ene skupne oblike ali stila. "Trd zalogaj je bilo oblikovno to spraviti v zanimivo podobo. Želja je bila, da se hotela ne podre," pravi arhitektka Špela Videčnik, ki si avtorstvo pri novi podobi nekdanjega Hotela Kompas deli z arhitektom Rokom Omanom. Oba delujeta v okviru biroja Ofis Arhitekti. Kako so v prenovo vtkali lokalno tradicijo, kaj za Bohinj pomeni zeleni turizem in kakšno vlogo imajo pred vhodom v hotel mačje stopinje?
Primer Hotela Bohinj: nekdanji Hotel Kompas ima novo podobo
Hotel, ki je bil v zadnjih letih večkrat dozidan in pozidan, ni imel niti ene skupne oblike ali stila. "Trd zalogaj je bilo oblikovno to spraviti v zanimivo podobo. Želja je bila, da se hotela ne podre," pravi arhitektka Špela Videčnik, ki si avtorstvo pri novi podobi Hotela Bohinj deli z arhitektom Rokom Omanom. Oba delujeta v okviru biroja Ofis Arhitekti. Prenove so se lotili iz več zornih kotov.
"Hotel je imel velike probleme, ker ni bil nikoli statično in protipotresno saniran. Tudi energetsko je bil zelo potraten." – Špela Videčnik
Pri prenovi so sodelovali z lokalnimi slovenskimi proizvajalci. Njihovo vodilo je bilo, da izhajajo iz tradicionalnih oblik, prisotnih v tem prostoru. Arhitekturno nagnjenje v prihodnosti je tudi, da se obstoječih objektov ne ruši, ker to povzroči ogromno ruševin, ki so okolju neprijazne. Včasih se tudi izkaže, da so obnove dražje kot novogradnje. V prihodnosti želijo Bohinj narediti čim bolj zelen, da turisti recimo ne bi uporabljali svojih avtomobilov, ampak bi za prevoz poskrbeli drugače, bolj zeleno.
"Nisem naklonjen masovnemu turizmu, zato je ta osebni pristop, ki ga imamo pri prenovi, namenjen uravnovešenju tudi skozi politiko občine, da se struktura obiskovalcev, ki so po večini enodnevni izletniki, prilagodi." – Rok Oman
Fotografije so objavljene z dovoljenjem Ofis Arhitekti.
Kranj 8. februarja ne živi le v znamenju dogajanja v središču mesta. Že celoten teden utrip mestu daje tudi bogat spremljevalni program. Ustavili smo se na Literarni čajanki, kjer so lahko bralci spoznali novi roman pisatelja, urednika in literarnega zgodovinarja Aljoše Harlamova z naslovom Dohtar in Povodni mož. V njem, prazniku primerno, glavno vlogo odigra France Prešeren, ki pa je postavljen v zelo nenavadno okolje. V središče napete kriminalne zgodbe.
5 min • 08. 02. 2026
Strip o Srečku Kosovelu, njegovi ustvarjalnosti, življenju in sodobnikih Srečkonstrip, ki sta ga ustvarila pisatelj Žiga X Gombač in ilustrator Jaka Vukotič, je izhodišče za interaktivni gledališki dogodek z naslovom ''SREČKONSTRIPredstava je res čuden naslov za predstavo''. Premieri bosta 8. februarja v Ljubljani in 21. februarja v Sežani. ''Ostri ritmi'' – Srečko Kosovel & Andrej Štular (Stripburger) – prinašajo vizualne kompozicije izbora del pesnika Krasa. Iz stripa se prelivajo tudi v druge načine upodabljanja. Po predstavitvah in gostovanjih v tujini bo Andrej Štular Ostre ritme predstavil tudi na razstavi v Layerjevi hiši v Kranju.
12 min • 05. 02. 2026
''Čivki iz preteklosti, slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede'' je naslov razstave, ki slovensko arheologijo predstavlja s tremi specifičnimi vrstami predmetov: tistimi, ki jih povezujemo z zvokom in glasbo, s simbolnimi predmeti in s tistimi, ki nosijo najzgodnejše zapisane besede. Vsak razstavni eksponat pripoveduje svojo zgodbo; izdelal, obdelal, cenil, nosil, uporabljal, izgubil ali zavrgel ga je nekdo, ki je nekoč živel na ozemlju današnje Slovenije. Razstavo je skupaj pripravilo kar deset slovenskih muzejev, ki v svojih zbirkah hranijo neprecenljive arheološke zaklade, med njimi so tudi svetovno znani predmeti, kot sta neandertalčeva piščal iz Divjih bab in koščena šivanka iz Potočke zijalke. Prvotno je bila razstava Čivki iz preteklosti predstavljena na 75. mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. Nagrajena je bila z Valvasorjevim odličjem in priznanjem Slovenskega arheološkega društva. Premierno na slovenskih tleh je do 23. avgusta na ogled v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani. Sogovornici: • Katarina Hergouth, vodja razstavnega programa Cankarjevega doma • dr. Daša Pavlovič, vodjo razstavnega projekta (Narodni muzej Slovenije)
4 min • 04. 02. 2026
Neodvisna gledališka skupina Globus Hystericus ustvarja iz improvizacije, v njihovih predstavah pa se srečuje telesno, ulično, klovnovsko in gledališče mask. Navdihujejo se pri tradiciji commedie dell’arte in gledališki pedagogiki Jacquesa Lecoqa, hkrati pa se s humorjem odzivajo na sodobni svet, ki je, kot jim kdo kdaj reče, res čisto preveč histeričen, tako kot njihovo ime.
13 min • 03. 02. 2026
Prvo nedeljo v novem letu so - kot veleva tradicija - po ulicah Cerknega začeli tekati prvi laufarji. Letos v Cerknem praznujejo 70-letnico ponovne oživitve Cerkljanske laufarije, ki velja za enega najbolj prepoznavnih izrazov lokalne identitete, in je bila leta 2014 razglašena za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena. Niz dogodkov ob jubileju, ki bodo potekali vse do pusta, so poimenovali ''Laufarija, srce Cerkljanske''. Poleg tradicionalnih sprevodov, branja obtožnice in eksekucije pusta, ki je vrhunec Laufarije, pripravljajo tudi več spremljevalnih dogodkov, od fotografske razstave Larfe, ki bo vključevala najstarejšo ohranjeno masko enega osrednjih likov Laufarije, ''Ta star'ga'', iz leta 1938, do premiere dokumentarnega filma.
8 min • 22. 01. 2026
