V krizi, povezani s koronavirusom, se ljudje množično opirajo na novice. V večini primerov to pomeni, da spremljajo novice javnih radiotelevizij, ki so izrazito informativne narave. Najbolj izrazito se je povečal doseg večernih informativnih oddaj, ki jih zdaj gledajo tudi otroci.

Raziskovalec EBU David Fernandez Quijada o vplivu koronavirusa na medijske navade

Zadnje Reutersovo poročilo o medijskih navadah ugotavlja, da so se ljudje začeli izogibati novicam. Poročilo EBU pa kaže ravno nasprotno. Novic je več, hkrati pa je vedno večje tudi občinstvo, in to velja tako za televizijo kot za radio in splet. 

Drži. Zadnja leta smo opazili, da ljudje ne marajo novic, ker jim povzročajo nelagodje. To nas lahko skrbi, saj slabo obveščeni ljudje težko uveljavljajo svoje državljanske pravice. Za to morajo predvsem dobro obveščeni. Toda v krizi, povezani s koronavirusom, ugotavljamo, da se ljudje množično opirajo na novice. To velja za vse trge. V večini primerov to pomeni, da spremljajo novice javnih radiotelevizij, ki so izrazito informativne narave. Vsaj v Evropi so najbolj informativni prav javni mediji. Zdaj opažajo izjemno visoke deleže občinstev, in to po vsej Evropi.

Ali to velja za vse, televizijo, radio in splet? Je občinstva vedno več?

Vidimo, da se je večina ljudi obrnila na televizijo. Ta je postala pomemben prostor za razprave o zadnjih spremembah krize s koronavirusom. Seveda sta pridobila tudi splet in radio, saj ljudje novice iščejo povsod, največji skok pa smo opazili pri televiziji. Takih številk na večini trgov nismo videli že desetletje.

Opazovali ste občinstva članic zveze EBU. Ali je v kateri izmed držav videti še posebno veliko spremembo?

V resnici ne gre toliko za različne trge, razlike nastanejo zaradi različnih faz pandemije v državah. Prvo veliko povečanje občinstva smo videli v Španiji in Italiji, ki sta bili med prvimi, najbolj prizadetimi državami v Evropi. Na Švedskem, na primer, ukrepi še niso bili tako drastični in take rasti še ni bilo. Podatki niso popolnoma enotni, saj se v državah kriza ne začenja hkrati. Povečanje občinstev smo najprej opazili v Španiji in Italiji, sledilo je ukrepom, ki so jih sprejele države, predvsem prepovedi gibanja. Z zamikom se to dogaja tudi v Veliki Britaniji, ki vstopa v izrazito pandemijo. Rast občinstva je torej odvisna od okoliščin v posamezni državi.

Kar mene preseneti, je izjemno naraščanje števila mladih, predvsem otrok, ki spremljajo večerne televizijske novice. Ne vem, ali ste raziskovali razloge. Morda je to le zato, ker otroci ostajajo doma, preživijo več časa s starši in tako prevzemajo tudi njihove navade? 

Otroci resda niso ciljno občinstvo za informativni program, toda v raziskavah so navedeni, ker novice spremljajo skupaj s starši. Če vedno več staršev gleda večerne novice na televiziji, in vemo, da je tako, potem jih tudi otroci pogosteje spremljajo. V večini primerov je to razlog. Res je sicer tudi, da nekatere radiotelevizije pripravljajo poseben program, namenjen samo otrokom, vendar tega tokrat nismo posebej merili. Ker pa tudi te oddaje poročajo o koronavirusu, je tudi njim gledanost narastla.

Povečanje mladega občinstva je nekoliko presenetljivo, mar ne?  

Ne bi rekel, da je to presenečenje. Drži, da javni mediji težko nagovarjajo mlada občinstva. Vemo, da več časa posvetijo digitalnim orodjem, toda trenutne razmere so nekaj posebnega. Vsej generaciji otrok bodo ostale v spominu. In v teh res posebnih časih so se orbnili k virom, ki jim lahko zaupajo. Čeprav nekaterih storitev ne uporabljajo veliko ali pogosto, vedo, da jim v težkih časih lahko zaupajo. Pogosto slišimo, da je težko dosegati mlada občinstva, in to drži, a tudi če ne spremljajo javnih medijev, je zelo pomembno, da so ti mladim državljanom na voljo v trenutkih, ko jih najbolj potrebujejo.

Se strinjam. Končajva z radiem. Jutranji radio je nekoliko izgubil, saj se ljudje ne vozijo v službo, toda večja je kriza, več ljudi posluša radio. 

Razlog, zakaj naraščanje števila poslušalcev radia ni tako izrazito, je, da se ljudje ne vozijo v službo. Večina Evropejcev dela od doma. Če upoštevamo, da približno četrtina ljudi radio posluša v avtomobilu, to pomeni, da radio izgublja poslušalce, ki ne sedijo v avtomobilih. Morda poslušajo radio doma, toda tako velikega deleža ne morejo nadomestiti. Pa vendar ima za veliko ljudi radio še vedno zelo pomembno vlogo, predvsem ko gre za spremljanje novic. Morda je občinstvo manjše, a zvesti poslušalci najbolj zaupajo radiu. Digitalne platforme ne vzbujajo takega zaupanja.

Matej Praprotnik