Hrvaški filozof Srećko Horvat o potresu v Zagrebu, krizi koronavirusa ter o tem, kaj je v tem trenutku subverzivno dejanje.
Hrvaško je poleg epidemije koronavirusa prizadel še potres. Hrvaški filozof Srećko Horvat pravi, da so se pojavile nestabilne razmere, ki jih nihče ni pričakoval. Čeprav se mogoče komu zdi, da živimo v času apokalipse, Horvat pojasnjuje, da apokalipsa ni konec sveta, ampak je lahko tudi odkritje. “Kar se zdaj dogaja s svetovno pandemijo koronavirusa, je odkritje, v smislu: zdaj padajo maske. Padajo maske populističnih vodij, ki so se na začetku virusu smejali in ga poimenovali kitajski virus, zdaj pa uvajajo izredne razmere. V tem smislu ne mislim, da je ta virus konec sveta, čeprav je videti apokaliptično. Ravno nasprotno, ta kriza odpira veliko prostora za neki drugačen svet po koronavirusu. Za svet po apokalipsi.”
Horvat se ekspertno ukvarja s pojmi subverzivnosti, radikalnosti ter tudi ljubezni. V danem trenutku je subverzivno na novo izprašati koncept – socialnega distanciranja: “Vsi nam govorijo, da je nujna telesna prekinitev stikov. Ne razumite me narobe, zelo resno jemljem ta virus, tudi sam sem v izolaciji že več kot 10 dni, zelo dobro vem, kaj pomeni socialno distanciranje. Mislim, da ta pojem napeljuje na napačno pot. Zato ker moramo zdaj ohranjati odnose brez stikov, po drugi strani pa potrebujemo več medsebojnega sodelovanja kot kadar koli prej.”
“Dejstvo, da delamo vse, tudi v samoizolaciji, da upočasnimo širjenje virusa, ne pomeni, da ne smemo biti v istem času kritični. Tu je ključna – ljubezen. Ne neka naivna ljubezen, ampak določena vrsta solidarnosti, ki se znova rojeva.“
Priznava, da v teh razmerah potrebujemo nadzor. Ker če se ljudje vedejo neodgovorno, morajo za to obstajati sankcije: “Problem pa je v tem, ker so na oblasti ljudje, ki bodo to vzeli kot opravičilo, da uvedejo razmere, ki bi lahko ostale tudi po tem, ko se kriza umiri.”
“V tej krizi se je humor vrnil na velika vrata. Skozi humor se kažeta tudi subverzivnost in možnost, da se izvlečemo iz mračnih časov. Realnost postaja surrealna. Dogaja se to, kar si nismo mogli zamisliti niti v najslabših znanstvenofantastičnih filmih.“
