Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Nevladne organizacije so pomemben steber demokratične družbe

22 min 29. 04. 2020

00:00 / 22:00
10
10
Kje pa vas čevelj žuli

Nevladne organizacije so pomemben steber demokratične družbe

22 min 29. 04. 2020

Opis epizode

Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje. V začetku meseca je Urad vlade za komuniciranje nevladnim organizacijam, ki so bile izbrane na razpisu UKOM 2020, v podpis poslal aneks, s katerim bi zaradi epidemije prostovoljno odstopili od pogodbe. Dopise o preusmeritvi programov za boj proti COVID-19 je razvojnim nevladnim organizacijam pošiljalo ministrstvo za zunanje zadeve. Nevladne organizacije te poteze prepoznavajo kot signal, ki jih spominja na dogajanje na Madžarskem.

Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje

Opozorilo nevladnim organizacijam?

Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje pri postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje. V začetku meseca je Urad vlade za komuniciranje nevladnim organizacijam, ki so bile izbrane na razpisu UKOM 2020, poslal v podpis aneks, s katerim naj bi zaradi epidemije prostovoljno odstopile od pogodbe. Dopise o preusmeritvi programov za boj proti covidu-19 je razvojnim nevladnim organizacijam poslalo ministrstvo za zunanje zadeve. Nevladne organizacije te poteze prepoznavajo kot signal, ki jih spominja na dogajanje na Madžarskem.

 

“Aktivnosti, ki jih izvajajo nevladne organizacije, je treba ohranjati. Dopolnjujemo sistemsko obstoječe aktivnosti,” pravi Polona Kovač iz društva Ključ. Da je nadaljnje delovanje projektov nujno, opozarjajo tudi v Delavski svetovalnici.

“Opažamo veriženje delavskih pravic, ker se skušajo delodajalci zelo hitro podlo rešiti delavcev. To je še laže pri skupinah delavcev, ki so manj informirati. Če kdaj, je v takih situacijah treba pospešiti in intenzivirati zagovorništvo pravic delavcev.” Goran Lukić, Delavska svetovalnica.

Urad vlade za komuniciranje je v začetku meseca 15 nevladnim organizacijam, ki so uspešno kandidirale na razpisu urada za leto 2020, poslal v podpis predlog aneksa, v katerem so jim zaradi boja proti koronavirusu predlagali odstop od pogodbe.

Goran Lukić iz Delavske svetovalnice meni, da se oznaka ‘koronavirus’ daje tudi na stvari, ki so politično motivirane. “Če damo stran politiko in ideologijo, nam ostane problem, to pa je pomanjkljivo informiran delavec, še posebej v sektorjih, kjer se dogaja veliko kršitev.”

Aneksa niso podpisali v nobeni od organizacij, tudi v društvu Ključ ne. Toda sredstev, ki bi jih morali dobiti od urada za komuniciranje, niso prejeli. Ob tem poudarjajo, da epidemija trgovine z ljudmi ni ustavila.

“Država je zavezana, da spodbuja preventivne dejavnosti. Tudi OVSE je pozvala države, naj krepijo ukrepe v boju proti trgovini z ljudmi v času krize. V takih situacijah so skupine ljudi, ki so bolj marginalizirane in ranljive, še dodatno ogrožene, možnost izkoriščanja je še večja. Zato je aktivnosti, ki jih izvajamo nevladne organizacije, treba ohranjati. Izvajamo tudi preventivne programe ravno z namenom, da bi bilo žrtev čim manj, da bi bile dobro prepoznane, da se slovenski otroci in mladostniki ne bi znašli v pasti trgovcev z ljudmi. Ne smemo si delati utvar. Mi imamo v resnici slovenske najstnice, ki jih izkoriščajo v prostituciji. Imamo slovenske otroke, ki so romske pripadnosti, kar pa niti ni pomembno, ki so prisilno poročeni, ki so prisiljeni v delo in beračenje. Še več otrok, mladih bo zlorabljenih, ker ne bodo dobili pomembnih informacij o tem, kje lahko zaprosijo za pomoč.” Polona Kovač, društvo Ključ.

V UKOM-u po drugi strani menijo, da se izobraževalni projekti v času epidemije ne morejo izvajati, da pa bi bilo smiselno vso energijo usmeriti v ozaveščanje glede nevarnosti koronavirusa. Izpostavljajo, da so bila samo sredstva, namenjena podnaslavljanju, porabljena do konca marca. Pričakovali so, da bodo nevladne organizacije to razumele, vendar aneksa ni podpisala nobena. Nadaljnje rešitve bodo iskali v okviru pravnih možnosti.

Izvršni direktorici Slovenske filantropije se argumenti za podpis aneksa ne zdijo opravičeni. “Se mi zdi, da je to na nek način bolj simbolni napad na demokratično odločanje o prerazporeditvi sredstev. Z zamenjavo vlade se ne začne vse spet z nule. Mi vendar imamo ustavo, pravila, smo demokratična družba in če se nekaj sklene, je to posel, ki ga je treba izpeljati.”

V Centru nevladnih organizacij CNVOS so prepričani, da gre predvsem za pritisk na nevladne organizacije. Nevladnim organizacijam je dopis poslalo tudi ministrstvo za zunanje zadeve. Tem, ki izvajajo projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, je poslalo dopis, v katerem jih je obvestilo, da morajo preoblikovati aktivnosti v okviru tekočih projektov, s katerimi se 20 odstotkov aktivnosti nameni boju proti koronavirusu.

“Šlo je za sicer vljudno formuliran ultimat, ki pa je organizacije postavil pred izvršeno dejstvo,” je povedal Goran Forbicci, CNVOS.

Direktor CNVOS Goran Forbicci izpostavlja, da 20 odstotkov, ki so jih nevladne organizacije morale preusmeriti, skupaj znese samo 60 tisoč evrov. “To ni znesek, s katerim bi se Slovenija kakorkoli lahko hvalila. S tem ni mogoče doseči nekih pomembnejših učinkov v spopadu z epidemijo. Pričakovali bi, da bi država za to namenila dodatna znatna sredstva, ne pa da jih je vzela nevladnim organizacijam, za katere 20 odstotkov pomeni poseg v finančno konstrukcijo in ogroža doseganje ciljev. Ti projekti tudi niso medicinske narave in nevladne organizacije niso strokovnjak za spopad z epidemijo.”

Ana Kalin iz Foruma za enakopraven razvoj opozarja, da veliko vlad izkorišča situacijo za to, da krati svoboščine in pravice. “Če danes vse namenimo za Covid, pozabimo pa na ostale humanitarne krize, kot so kolera, malarija, aids, in na razvojne izzive, kaj bomo dejansko s tem naredili na dolgi rok? Se bomo čez nekaj let spet spraševali, od kod prihaja več migrantov, ker si želijo boljšo prihodnost? Vsak dan od lakote umre 25.000 ljudi, kar znese malo več kot 9 milijonov vsako leto. Naš projekt v Ugandi je namenjen zagotavljanju prehranske varnosti. Uporabniki so večinoma begunci in najbolj revno ugandsko lokalno prebivalstvo. V Ugandi je največji problem lahkota.”

Goran Forbicci meni, da gre za tipanje terena, ali bodo javnost in nevladne organizacije te vladne poteze, ki jih vidijo kot neke vrste opozorilo, sprejele brez odziva.

K boju proti epidemiji, še posebej blažitvi učinkov na gospodarstvo, želi prispevati tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Za sodelovanje v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja bodo nevladne organizacije morale dosegati izjemno visok prag. Pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje, bo po njihovem mnenju skoraj nemogoče doseči. Predsednik društva Eko krog Uroš Macerl pravi, da z omejevanjem nevladnih organizacij nadzor nad zakonitostjo in okoljevarstveno sprejemljivimi postopki pade. “To je tako, kot če bi s totalnim herbicidom poškropil travnik. Potem nimaš več nič. Vzeli so totalni herbicid in poškropili nevladne organizacije, tako so se tega lotili.”

Z ministrstva za okolje in prostor so nam poslali odgovor, v katerem opozarjajo, da majhne nevladne organizacije pogosto zlorabljajo svoj položaj in blokirajo nekatere investicijske projekte. Obžalujejo “napačno razumevanje CNVOS, hkrati pa odločno zavračajo njihovo navedbo, da vlada želi potihem omogočiti investicije v okolju škodljive projekte.” Navajajo ministra Andreja Vizjaka z obiska HE Brežice: “Seveda pa ne smemo dovoliti, da lahko brez utemeljenih razlogov posameznik blokira tak projekt, kot smo priča v primeru HE Mokrice, ko se brez resnih vsebinskih razlogov že pet let vrtimo v krogu pridobitve okoljevarstvenega soglasja za ta projekt.”

Na CNVOS poudarjajo, da graditve hidroelektrarn na Savi niso ustavile nevladne organizacije, ampak sodišče. “Nevladne organizacije so na sodišču uspele dokazati, da postopek ni tekel tako, kot bi moral. Ne vem, kako bi lahko kdorkoli komurkoli, še zlasti pa nevladni organizaciji očital, da je ustavila postopek, ki je evidentno nezakonit,” pravi Goran Forbicci.

V nevladnih organizacijah so prepričani, da je ministrstvo nevladnim organizacijam postavilo nedopustne pogoje. “Nezakonito je postaviti pogoje za delovanje za nazaj in določiti, da je javno treba prikazati članstvo. Nobenega članstva ne bomo prikazovali. Zame je to nezakonito. Naj politične stranke javno prikažejo svoje članstvo. Od zavodov recimo zahtevajo, da imajo najmanj tri zaposlene za poln delovani čas z najmanj sedmo stopnjo izobrazbe določene smeri. Potem pa se vprašajmo, ali ima minister pravo smer izobrazbe, ali jo imajo vsi na Arsu in Mopu. To ni samo pritisk, namen je popolno onemogočanje delovanja nevladnih organizacij,” meni Uroš Macerl, Eko krog.

“Te aktivnosti prepoznavamo kot signal, usmerjen proti neodvisnim nevladnim organizacijam. To precej spominja na to, kar se dogaja na Madžarskem,” vidi dogajanje Tereza Novak.

Zgodovinar s Srednjeevropske univerze v Budimpešti Luka Lisjak Gabrijelčič meni, da nismo priča takemu napadu na civilno družbo, kot so ga doživeli na Madžarskem, kjer je bila zgodovinsko civilna družba vedno veliko šibkejša kot v Sloveniji.

“Gre za širšo splošno politiko, ki jo najdemo pri desničarskih strankah, tudi takih, ki niso nujno na radikalni poziciji, kot je Orbanova. To je dinamika, ki bolj spada v običajen trk političnih interesov, kjer logično desno-sredinske stranke zagovarjajo pozicije, ki so bolj v liniji kapitalskih interesov. Logika, ki smo jo videli na Madžarskem, je veliko bolj agresivna in gre veliko dlje. Gre za kriminalizacijo nevladnih organizacij.”

Luka Lisjak Gabrijelčič opozarja, da se v trenutku velike koncentracije moči izvršne oblasti tudi drugod po Evropi vlogi civilne družbe ne bi smele odreči. Nevladne organizacije so pomemben steber demokratične družbe.

Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje. V začetku meseca je Urad vlade za komuniciranje nevladnim organizacijam, ki so bile izbrane na razpisu UKOM 2020, v podpis poslal aneks, s katerim bi zaradi epidemije prostovoljno odstopili od pogodbe. Dopise o preusmeritvi programov za boj proti COVID-19 je razvojnim nevladnim organizacijam pošiljalo ministrstvo za zunanje zadeve. Nevladne organizacije te poteze prepoznavajo kot signal, ki jih spominja na dogajanje na Madžarskem.

Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje

Opozorilo nevladnim organizacijam?

Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje pri postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje. V začetku meseca je Urad vlade za komuniciranje nevladnim organizacijam, ki so bile izbrane na razpisu UKOM 2020, poslal v podpis aneks, s katerim naj bi zaradi epidemije prostovoljno odstopile od pogodbe. Dopise o preusmeritvi programov za boj proti covidu-19 je razvojnim nevladnim organizacijam poslalo ministrstvo za zunanje zadeve. Nevladne organizacije te poteze prepoznavajo kot signal, ki jih spominja na dogajanje na Madžarskem.

 

“Aktivnosti, ki jih izvajajo nevladne organizacije, je treba ohranjati. Dopolnjujemo sistemsko obstoječe aktivnosti,” pravi Polona Kovač iz društva Ključ. Da je nadaljnje delovanje projektov nujno, opozarjajo tudi v Delavski svetovalnici.

“Opažamo veriženje delavskih pravic, ker se skušajo delodajalci zelo hitro podlo rešiti delavcev. To je še laže pri skupinah delavcev, ki so manj informirati. Če kdaj, je v takih situacijah treba pospešiti in intenzivirati zagovorništvo pravic delavcev.” Goran Lukić, Delavska svetovalnica.

Urad vlade za komuniciranje je v začetku meseca 15 nevladnim organizacijam, ki so uspešno kandidirale na razpisu urada za leto 2020, poslal v podpis predlog aneksa, v katerem so jim zaradi boja proti koronavirusu predlagali odstop od pogodbe.

Goran Lukić iz Delavske svetovalnice meni, da se oznaka ‘koronavirus’ daje tudi na stvari, ki so politično motivirane. “Če damo stran politiko in ideologijo, nam ostane problem, to pa je pomanjkljivo informiran delavec, še posebej v sektorjih, kjer se dogaja veliko kršitev.”

Aneksa niso podpisali v nobeni od organizacij, tudi v društvu Ključ ne. Toda sredstev, ki bi jih morali dobiti od urada za komuniciranje, niso prejeli. Ob tem poudarjajo, da epidemija trgovine z ljudmi ni ustavila.

“Država je zavezana, da spodbuja preventivne dejavnosti. Tudi OVSE je pozvala države, naj krepijo ukrepe v boju proti trgovini z ljudmi v času krize. V takih situacijah so skupine ljudi, ki so bolj marginalizirane in ranljive, še dodatno ogrožene, možnost izkoriščanja je še večja. Zato je aktivnosti, ki jih izvajamo nevladne organizacije, treba ohranjati. Izvajamo tudi preventivne programe ravno z namenom, da bi bilo žrtev čim manj, da bi bile dobro prepoznane, da se slovenski otroci in mladostniki ne bi znašli v pasti trgovcev z ljudmi. Ne smemo si delati utvar. Mi imamo v resnici slovenske najstnice, ki jih izkoriščajo v prostituciji. Imamo slovenske otroke, ki so romske pripadnosti, kar pa niti ni pomembno, ki so prisilno poročeni, ki so prisiljeni v delo in beračenje. Še več otrok, mladih bo zlorabljenih, ker ne bodo dobili pomembnih informacij o tem, kje lahko zaprosijo za pomoč.” Polona Kovač, društvo Ključ.

V UKOM-u po drugi strani menijo, da se izobraževalni projekti v času epidemije ne morejo izvajati, da pa bi bilo smiselno vso energijo usmeriti v ozaveščanje glede nevarnosti koronavirusa. Izpostavljajo, da so bila samo sredstva, namenjena podnaslavljanju, porabljena do konca marca. Pričakovali so, da bodo nevladne organizacije to razumele, vendar aneksa ni podpisala nobena. Nadaljnje rešitve bodo iskali v okviru pravnih možnosti.

Izvršni direktorici Slovenske filantropije se argumenti za podpis aneksa ne zdijo opravičeni. “Se mi zdi, da je to na nek način bolj simbolni napad na demokratično odločanje o prerazporeditvi sredstev. Z zamenjavo vlade se ne začne vse spet z nule. Mi vendar imamo ustavo, pravila, smo demokratična družba in če se nekaj sklene, je to posel, ki ga je treba izpeljati.”

V Centru nevladnih organizacij CNVOS so prepričani, da gre predvsem za pritisk na nevladne organizacije. Nevladnim organizacijam je dopis poslalo tudi ministrstvo za zunanje zadeve. Tem, ki izvajajo projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, je poslalo dopis, v katerem jih je obvestilo, da morajo preoblikovati aktivnosti v okviru tekočih projektov, s katerimi se 20 odstotkov aktivnosti nameni boju proti koronavirusu.

“Šlo je za sicer vljudno formuliran ultimat, ki pa je organizacije postavil pred izvršeno dejstvo,” je povedal Goran Forbicci, CNVOS.

Direktor CNVOS Goran Forbicci izpostavlja, da 20 odstotkov, ki so jih nevladne organizacije morale preusmeriti, skupaj znese samo 60 tisoč evrov. “To ni znesek, s katerim bi se Slovenija kakorkoli lahko hvalila. S tem ni mogoče doseči nekih pomembnejših učinkov v spopadu z epidemijo. Pričakovali bi, da bi država za to namenila dodatna znatna sredstva, ne pa da jih je vzela nevladnim organizacijam, za katere 20 odstotkov pomeni poseg v finančno konstrukcijo in ogroža doseganje ciljev. Ti projekti tudi niso medicinske narave in nevladne organizacije niso strokovnjak za spopad z epidemijo.”

Ana Kalin iz Foruma za enakopraven razvoj opozarja, da veliko vlad izkorišča situacijo za to, da krati svoboščine in pravice. “Če danes vse namenimo za Covid, pozabimo pa na ostale humanitarne krize, kot so kolera, malarija, aids, in na razvojne izzive, kaj bomo dejansko s tem naredili na dolgi rok? Se bomo čez nekaj let spet spraševali, od kod prihaja več migrantov, ker si želijo boljšo prihodnost? Vsak dan od lakote umre 25.000 ljudi, kar znese malo več kot 9 milijonov vsako leto. Naš projekt v Ugandi je namenjen zagotavljanju prehranske varnosti. Uporabniki so večinoma begunci in najbolj revno ugandsko lokalno prebivalstvo. V Ugandi je največji problem lahkota.”

Goran Forbicci meni, da gre za tipanje terena, ali bodo javnost in nevladne organizacije te vladne poteze, ki jih vidijo kot neke vrste opozorilo, sprejele brez odziva.

K boju proti epidemiji, še posebej blažitvi učinkov na gospodarstvo, želi prispevati tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Za sodelovanje v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja bodo nevladne organizacije morale dosegati izjemno visok prag. Pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje, bo po njihovem mnenju skoraj nemogoče doseči. Predsednik društva Eko krog Uroš Macerl pravi, da z omejevanjem nevladnih organizacij nadzor nad zakonitostjo in okoljevarstveno sprejemljivimi postopki pade. “To je tako, kot če bi s totalnim herbicidom poškropil travnik. Potem nimaš več nič. Vzeli so totalni herbicid in poškropili nevladne organizacije, tako so se tega lotili.”

Z ministrstva za okolje in prostor so nam poslali odgovor, v katerem opozarjajo, da majhne nevladne organizacije pogosto zlorabljajo svoj položaj in blokirajo nekatere investicijske projekte. Obžalujejo “napačno razumevanje CNVOS, hkrati pa odločno zavračajo njihovo navedbo, da vlada želi potihem omogočiti investicije v okolju škodljive projekte.” Navajajo ministra Andreja Vizjaka z obiska HE Brežice: “Seveda pa ne smemo dovoliti, da lahko brez utemeljenih razlogov posameznik blokira tak projekt, kot smo priča v primeru HE Mokrice, ko se brez resnih vsebinskih razlogov že pet let vrtimo v krogu pridobitve okoljevarstvenega soglasja za ta projekt.”

Na CNVOS poudarjajo, da graditve hidroelektrarn na Savi niso ustavile nevladne organizacije, ampak sodišče. “Nevladne organizacije so na sodišču uspele dokazati, da postopek ni tekel tako, kot bi moral. Ne vem, kako bi lahko kdorkoli komurkoli, še zlasti pa nevladni organizaciji očital, da je ustavila postopek, ki je evidentno nezakonit,” pravi Goran Forbicci.

V nevladnih organizacijah so prepričani, da je ministrstvo nevladnim organizacijam postavilo nedopustne pogoje. “Nezakonito je postaviti pogoje za delovanje za nazaj in določiti, da je javno treba prikazati članstvo. Nobenega članstva ne bomo prikazovali. Zame je to nezakonito. Naj politične stranke javno prikažejo svoje članstvo. Od zavodov recimo zahtevajo, da imajo najmanj tri zaposlene za poln delovani čas z najmanj sedmo stopnjo izobrazbe določene smeri. Potem pa se vprašajmo, ali ima minister pravo smer izobrazbe, ali jo imajo vsi na Arsu in Mopu. To ni samo pritisk, namen je popolno onemogočanje delovanja nevladnih organizacij,” meni Uroš Macerl, Eko krog.

“Te aktivnosti prepoznavamo kot signal, usmerjen proti neodvisnim nevladnim organizacijam. To precej spominja na to, kar se dogaja na Madžarskem,” vidi dogajanje Tereza Novak.

Zgodovinar s Srednjeevropske univerze v Budimpešti Luka Lisjak Gabrijelčič meni, da nismo priča takemu napadu na civilno družbo, kot so ga doživeli na Madžarskem, kjer je bila zgodovinsko civilna družba vedno veliko šibkejša kot v Sloveniji.

“Gre za širšo splošno politiko, ki jo najdemo pri desničarskih strankah, tudi takih, ki niso nujno na radikalni poziciji, kot je Orbanova. To je dinamika, ki bolj spada v običajen trk političnih interesov, kjer logično desno-sredinske stranke zagovarjajo pozicije, ki so bolj v liniji kapitalskih interesov. Logika, ki smo jo videli na Madžarskem, je veliko bolj agresivna in gre veliko dlje. Gre za kriminalizacijo nevladnih organizacij.”

Luka Lisjak Gabrijelčič opozarja, da se v trenutku velike koncentracije moči izvršne oblasti tudi drugod po Evropi vlogi civilne družbe ne bi smele odreči. Nevladne organizacije so pomemben steber demokratične družbe.

Prikaži več Prikaži manj

Epizode

Mediji so tisti, ki ohranjajo krhke družbene vezi

"Novinarstvo je v krizi" je besedna zveza, ki je praktično navzoča ves čas. Zato si bomo zastavili dve temeljni vprašanji novinarstva: Kaj se dogaja? In kaj to pomeni? Predvsem pa: kako to, kar se dogaja, vpliva na razvoj družbe. Kam nas torej kot družbo lahko pripelje nova predlagana zakonodaja v Sloveniji? Sogovornika: Sonja Merljak Zdovc, odgovorna urednica spletnega časopisa Časoris, in izr. prof. Peter Sekloča, Fakulteta za humanistične vede Univerze na Primorskem Foto: Bobo

17 min 02. 09. 2020


Peter Svetina, varuh človekovih pravic

Kaj govori skrb vzbujajoče dejstvo, da je kar 200 priporočil varuha človekovih pravic iz preteklih let še vedno neuresničenih? Pogovor z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina. Foto: Bobo

25 min 19. 08. 2020


Turizem nas je prehitel

Znamenito primorsko mestece Kobarid je predvsem med turistično sezono prometno zelo obremenjeno. Premikanje po gručastem mestnem jedru, kjer so nekoč švigale zgolj vespe in fički, je danes skoraj nemogoče, tako zaradi velikosti vozil kot gostega prometa. O prometnih zagatah in predvidenih rešitvah se je Damjan Zorc med drugimi pogovarjal tudi z županom Markom Matajurcem.

10 min 05. 08. 2020


Pandemija ne sme biti izgovor za korupcijo

Novi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi je nastopil svoj mandat v dneh, ko je Slovenijo zajel prvi val epidemije covida 19. Poznavalci opozarjajo, da kriza, v kateri smo se znašli, prinaša tudi več priložnosti za korupcijo in goljufije. Kako deluje KPK v tej nenormalni normalnosti, o težavah funkcionark in funkcionarjev z navzkrižji interesov, viziji novega predsednika in tudi o čevljih njegovega predhodnika.

24 min 29. 07. 2020


Smo pripravljeni na koronaaplikacijo?

Kako bo delovala mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom in kakšne podatke o uporabnikih bo zbirala? Uporaba aplikacije odpira tudi vprašanja o morebitnih kršitvah pravic in o tem, kako bo vplivala na stigmatizacijo. Pogovarjali smo se z Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.  

18 min 22. 07. 2020


RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt