V oddaji iz serije Okolje ne pozablja smo potegnili črto pod prve štiri oddaje, torej onesnaženost Celja, Bele krajine, Mežice in Anhovega. Da ne bi pozabili. Izpostavili smo tudi, da to še zdaleč niso edina problematična območja, ki vplivajo na zdravje ljudi, pa tudi, da Slovenija še vedno nima niti evidence teh območij.
Celje, Bela krajina, Mežica in Anhovo še zdaleč niso edina problematična območja, ki vplivajo na zdravje ljudi, evidence pa Slovenija nima
V tokratni oddaji iz serije Okolje ne pozablja smo potegnili črto pod prve štiri oddaje, torej onesnaženost Celja, Bele krajine, Mežice in Anhovega. Da ne bi pozabili. Izpostavili smo tudi, da to še zdaleč niso edina problematična območja, ki vplivajo na zdravje ljudi, pa tudi, da Slovenija še vedno nima niti evidence teh območij.
Število področij, ki imajo lahko zdravstvene posledice, je veliko, pravi predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak.
“Gre za obsežnejša področja, kot so Mežiška dolina, Celjska kotlina, Bela krajina, celotna Vrhnika z okolico, področje Salonita v Anhovem, kjer so deloma vključena tudi Brda, pa vse do Tolmina in Gorice. Potem so področja naravnih ogroženosti. Na idrijskem področju se izloča ogromno živega srebra. V Postojni, predvsem Postojnski jami, kraških jamah in nekaterih rudnikih je zelo veliko ioniziranega sevanja. Ob tem so še mikro področja v okolici tovarn, kjer so zakopani sodi. To je recimo tovarna na Primorskem, ki uporablja nevarna organska topila. Obiskala sem tudi tovarno, ki uporablja organska topila, na Gorenjskem. Nikakor ne smemo pozabiti področja, kjer je šlo in v določeni meri še gre za splošno uporabo pesticidov in herbicidov. Po Sloveniji imamo na primer rdeče točke atrazina.”
V osnutku nacionalnega programa varstva okolja so prvič kot posebna kategorija omenjena v preteklosti prekomerno onesnažena območja. Vendar smo zdaj šele v skrajno zaskrbljujoči fazi evidentiranja, dodaja Dušan Plut. To pomeni, da v tem trenutku Slovenija nima evidence, preglede nad tem, kakšna je stopnja onesnaženosti na najbolj degradiranih območjih. Predvideva se priprava metodologije za določitev vrstnega reda sanacije območij in med temi območji ni nikjer na primer Zasavja, Bele krajine z območjem onesnaženosti s PCB, ni Anhovega, Idrije, Jesenic, Šaleške doline.
“Tukaj smo v gromozanski zamudi in zelo me skrbi, ker ta onesnaženost okolja ne povzroča samo probleme v bivalnem okolju, ampak dejansko pomeni vse večje zdravstveno tveganje. Mislim, da si tega ne bi smeli privoščiti. V nacionalnem programu varstva okolja bi ta območja morala biti postavljena kot prioriteta.”
Namestnica Varuha človekovih pravic Kornelija Marzel se strinja, da ne gre samo za pravico do zdravega življenjskega okolja. Gre tudi za pravico otrok, ki so jasno zapisane in definirane, pa tudi za pravico vsakega posameznika, da dostojno živi v življenjskem okolju, ki mu bo tudi zagotavljalo moralno pravico do ene največjih pravic, to je pravica do zdravja.
