Okolje ne pozablja: Svinec v Zgornji Mežiški dolini

Opis epizode

V tokratni oddaji iz serije Okolje ne pozablja opozorjamo na onesnaženost s svincem v Mežiški dolini. Svinec med drugim vpliva na živčni sistem in niža inteligenčni kvocient. Onesnaževanje s svincem se še kar nadaljuje.

Škodljivi učinki svinca vplivajo na inteligenčni kvocient otrok in njihov centralni živčni sistem, odrasli pa težave zaznavajo predvsem na ledvicah, bolečinah v trebuhu, več je tudi spontanih splavov

V tokratni oddaji iz serije Okolje ne pozablja Gorazd Rečnik opozarja na onesnaženost s svincem v Mežiški dolini, ki se še kar nadaljuje. Svinec predstavlja grožnjo zdravju tamkajšnjim prebivalcem, predvsem pa otrokom, ki so najbolj občutljiva skupina populacije.

“Pri otrocih se škodljivi učinki svinca kažejo predvsem na inteligenčnem kvocientu ter na centralnem živčnem sistemu. Odrasli pa učinke svinca občutijo na ledvicah, bolečinah v trebuhu, celo rast je lahko manjša. Pojavljajo se tudi težave pri razmnoževanju, več je spontanih splavov.” – Matej Ivartnik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje

Najvišje izmerjene vrednosti svinca v krvi otrok so zelo zaskrbljujoče. Po besedah Ivartnika so najvišje ocene iz preteklih let pri otrocih, ki so mlajši od sedem let, dosegale do 400 mikrogramov na liter krvi, 50 mikrogramov pa je najvišja vrednost, ki so si jo za cilj zastavili na NIJZ-ju.

“Na Koroškem imamo mlade, ki so perspektivni kader naše družbe, pa se zaradi zdravstvenih težav, ki jih povzročajo težke kovine, ne razvijejo popolnoma oziroma do tistih rezultatov, ki bi jih v drugačnem okolju imeli.” – Janez Rotovnik, občinski svetnik

Predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak dodaja, da analiz za inteligenčni kvocient v Sloveniji nimamo, se pa glede na ameriške raziskave niža.

“Če imaš razred tridesetih otrok, pri vsakem otroku pa imaš v poprečju zmanjšanje inteligenčnega nivoja za šest inteligenčnih točk, imaš potem 6×30 izgube. Američani so tako izračunali, da se s tem siromaši inteligenca, če to dovoljujejo.”

Občinski svetnik Janez Rotovnik opozarja, da v Mežiški dolini ni civilnih iniciativ, ki bi naslavljale problem svinca in da pomanjkanje sredstev pri sanaciji ni edini problem.

“V Zgornji Mežiški dolini se spet odpirajo odlagališča svinčeve rude, material pa se razvaža in uporablja v gradbene namene. Drug problem pa je, da je pri sanaciji državne ceste prišlo do izkopa velikih količin peska iz reke Meže. Kupi tega materiala so bili na prostem, veter je to odpihoval in te prašnate delce odnašal po dolini. Ta material se je prosto razvažal po Koroški in nekateri ljudje ga imajo doma, kjer ga uporabljajo. To je zelo strupena zadeva, ki bi jo morali odpeljati na deponijo, pokriti z zemljo in sanirati.”

Predstojnica kliničnega inštituta Metoda Dodič Fikfak se v zvezi s težavami v Zgornji Mežiski dolini spominja tudi mednarodnega simpozija o svincu, ki so ga organizirali v Sloveniji.

“Tuji predavatelji so v nas strmeli, saj so v tem videli eksperiment na otrocih. Svinec nam podobno kot drugi polutanti mejo dovoljenosti niža. Več kot veš, bolj se niža.”