Iskanje
22 min • 03. 04. 2019
V Sloveniji se vse bolj zavedamo pomena doma pridelane hrane in nujnosti večje samooskrbe. Toda intenzivno kmetijstvo ni najbolj okolju prijazno. Ne samo zaradi uporabe pesticidov in herbicidov, ampak tudi gnojil. Gnojenje zagotavlja rastlinam prehrano za rast in razvoj, vpliva pa tudi na vodo, ki jo pijemo, in biodiverziteto.
Gnojenje zagotavlja rastlinam prehrano za rast in razvoj, vpliva pa tudi na vodo, ki jo pijemo, in biodiverziteto
V Sloveniji se vse bolj zavedamo pomena doma pridelane hrane in nujnosti večje samooskrbe. Toda intenzivno kmetijstvo ni najbolj okolju prijazno. Ne samo zaradi uporabe pesticidov in herbicidov, ampak tudi gnojil. Gnojenje zagotavlja rastlinam prehrano za rast in razvoj, vpliva pa tudi na vodo, ki jo pijemo, in biodiverziteto.
V pitni vodi imamo tudi nitrate. Glede na monitoring iz leta 2017 se povišane koncentracije nitrata v pitni vodi pojavljajo predvsem na območju Pomurja in Podravja, v manjšem obsegu tudi območju zasavske in osrednjeslovenske statistične regije.
“V Sloveniji imamo območja, na katerih imamo nitrate v pitni vodi.” – Mihael Brenčič
Dr. Mihael Brenčič z oddelka za geologijo naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani opozarja, da tudi gnojenje pred dežjem ni dobro za vodne vire. Pomembno je vzajemno razumevanje tega, da je kakovost okolja pomembna tako za dobro kmetijstvo kot dobre vodne vire. “Morali bi razmisliti, kaj je najpomembneje. Pogosto tehtamo vrednost vodnega vira in nekih trenutnih, včasih celo zelo individualiziranih dobičkov.”
Dr. Rok Kostanjšek z oddelka za biologijo biotehniške fakultete opozarja, da gnojenje vzpostavlja monokulture in močno vpliva na biodiverziteto. “Preživeli bodo samo deževniki, vrabci, muhe.”
Gnojilni načrti opredeljujejo vnos količine gnojil oz. nitratov na letni ravni. “To lahko privede do tega, da je v zelo kratkem obdobju vnesena ogromna količina, ki pa obremeni okolico oz. podlago. Inšpektor nima podlage za ukrepanje, je pa huda obremenitev.” – Rok Kostanjšek
V Sloveniji se vse bolj zavedamo pomena doma pridelane hrane in nujnosti večje samooskrbe. Toda intenzivno kmetijstvo ni najbolj okolju prijazno. Ne samo zaradi uporabe pesticidov in herbicidov, ampak tudi gnojil. Gnojenje zagotavlja rastlinam prehrano za rast in razvoj, vpliva pa tudi na vodo, ki jo pijemo, in biodiverziteto.
Gnojenje zagotavlja rastlinam prehrano za rast in razvoj, vpliva pa tudi na vodo, ki jo pijemo, in biodiverziteto
V Sloveniji se vse bolj zavedamo pomena doma pridelane hrane in nujnosti večje samooskrbe. Toda intenzivno kmetijstvo ni najbolj okolju prijazno. Ne samo zaradi uporabe pesticidov in herbicidov, ampak tudi gnojil. Gnojenje zagotavlja rastlinam prehrano za rast in razvoj, vpliva pa tudi na vodo, ki jo pijemo, in biodiverziteto.
V pitni vodi imamo tudi nitrate. Glede na monitoring iz leta 2017 se povišane koncentracije nitrata v pitni vodi pojavljajo predvsem na območju Pomurja in Podravja, v manjšem obsegu tudi območju zasavske in osrednjeslovenske statistične regije.
“V Sloveniji imamo območja, na katerih imamo nitrate v pitni vodi.” – Mihael Brenčič
Dr. Mihael Brenčič z oddelka za geologijo naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani opozarja, da tudi gnojenje pred dežjem ni dobro za vodne vire. Pomembno je vzajemno razumevanje tega, da je kakovost okolja pomembna tako za dobro kmetijstvo kot dobre vodne vire. “Morali bi razmisliti, kaj je najpomembneje. Pogosto tehtamo vrednost vodnega vira in nekih trenutnih, včasih celo zelo individualiziranih dobičkov.”
Dr. Rok Kostanjšek z oddelka za biologijo biotehniške fakultete opozarja, da gnojenje vzpostavlja monokulture in močno vpliva na biodiverziteto. “Preživeli bodo samo deževniki, vrabci, muhe.”
Gnojilni načrti opredeljujejo vnos količine gnojil oz. nitratov na letni ravni. “To lahko privede do tega, da je v zelo kratkem obdobju vnesena ogromna količina, ki pa obremeni okolico oz. podlago. Inšpektor nima podlage za ukrepanje, je pa huda obremenitev.” – Rok Kostanjšek
"Novinarstvo je v krizi" je besedna zveza, ki je praktično navzoča ves čas. Zato si bomo zastavili dve temeljni vprašanji novinarstva: Kaj se dogaja? In kaj to pomeni? Predvsem pa: kako to, kar se dogaja, vpliva na razvoj družbe. Kam nas torej kot družbo lahko pripelje nova predlagana zakonodaja v Sloveniji? Sogovornika: Sonja Merljak Zdovc, odgovorna urednica spletnega časopisa Časoris, in izr. prof. Peter Sekloča, Fakulteta za humanistične vede Univerze na Primorskem Foto: Bobo
17 min • 02. 09. 2020
Kaj govori skrb vzbujajoče dejstvo, da je kar 200 priporočil varuha človekovih pravic iz preteklih let še vedno neuresničenih? Pogovor z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina. Foto: Bobo
25 min • 19. 08. 2020
Znamenito primorsko mestece Kobarid je predvsem med turistično sezono prometno zelo obremenjeno. Premikanje po gručastem mestnem jedru, kjer so nekoč švigale zgolj vespe in fički, je danes skoraj nemogoče, tako zaradi velikosti vozil kot gostega prometa. O prometnih zagatah in predvidenih rešitvah se je Damjan Zorc med drugimi pogovarjal tudi z županom Markom Matajurcem.
10 min • 05. 08. 2020
Novi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi je nastopil svoj mandat v dneh, ko je Slovenijo zajel prvi val epidemije covida 19. Poznavalci opozarjajo, da kriza, v kateri smo se znašli, prinaša tudi več priložnosti za korupcijo in goljufije. Kako deluje KPK v tej nenormalni normalnosti, o težavah funkcionark in funkcionarjev z navzkrižji interesov, viziji novega predsednika in tudi o čevljih njegovega predhodnika.
24 min • 29. 07. 2020
Kako bo delovala mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom in kakšne podatke o uporabnikih bo zbirala? Uporaba aplikacije odpira tudi vprašanja o morebitnih kršitvah pravic in o tem, kako bo vplivala na stigmatizacijo. Pogovarjali smo se z Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
18 min • 22. 07. 2020
