Marta Satler je pred približno dvema desetletjema zbolela za rakom. Po zahtevnem zdravljenju, ko še ni vedela, ali je bolezen premagala ali ne, je ugotovila, da potrebuje pavzo. Od vseh preizkušenj, bolezni, družine in sploh vsega. In se je odločila, da gre kot prostovoljka v Ugando, v kraj ob jezero Bunyonyi, kjer je bila nadomestna babica prostovoljcem in afriškim otrokom. V naslednjih dvajsetih letih je skupaj tri leta preživela v Ugandi, učila plavati otroke, številnim poiskala botre, da so lahko nadaljevali šolanje, izdala prvo slikanico v jeziku ručiga in podobno.
Iskanje
