Iskanje
12 min • 11. 10. 2019
Disgrafija je motnja na ravni rokopisnega pisanja. Posamezniki imajo največ težav s pisanimi črkami, zlasti tistimi, ki so si podobne: a in o, m in n ter r in v. Magister profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike Blaž Povše pravi, da je disgrafija specifična učna težava, ki je ne morejo odpraviti, jo pa lahko posamezniki obvladajo.
Disgrafija je motnja na ravni rokopisnega pisanja. Posamezniki imajo največ težav s pisanimi črkami, zlasti tistimi, ki so si podobne: a in o, m in n ter r in v
Magister profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike Blaž Povše pravi, da je disgrafija specifična učna težava, ki je ne morejo odpraviti, jo pa lahko posamezniki obvladajo.
"Odkrijejo kompenzatorne strategije, nekateri sploh ne vedo, da imajo težave na področju pisanja, branja ali računanja. Pred 20 ali 30 leti se teh motenj sploh ni prepoznavalo."
Disgrafija je motnja na ravni rokopisnega pisanja. Posamezniki imajo največ težav s pisanimi črkami, zlasti tistimi, ki so si podobne: a in o, m in n ter r in v. Magister profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike Blaž Povše pravi, da je disgrafija specifična učna težava, ki je ne morejo odpraviti, jo pa lahko posamezniki obvladajo.
Disgrafija je motnja na ravni rokopisnega pisanja. Posamezniki imajo največ težav s pisanimi črkami, zlasti tistimi, ki so si podobne: a in o, m in n ter r in v
Magister profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike Blaž Povše pravi, da je disgrafija specifična učna težava, ki je ne morejo odpraviti, jo pa lahko posamezniki obvladajo.
"Odkrijejo kompenzatorne strategije, nekateri sploh ne vedo, da imajo težave na področju pisanja, branja ali računanja. Pred 20 ali 30 leti se teh motenj sploh ni prepoznavalo."
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša je na razstavi z naslovom Ne uničujte Slovenski Jezik!! Pisma inštitutu na ogled postavil pisma, ki so jih jezikoslovcem v zadnjih letih poslali ljudje. Dopisi, pogosto polni kritik, čustev in tudi jezikovnih napak, razkrivajo poseben odnos Slovencev do meterinščine. O njem bomo govorili tudi v tokratnem Jezikanju.
15 min • 13. 04. 2026
Izšel je prvi del Etimološkega slovarja slovenskih zoonimov, zato se z jezikoslovko dr. Metko Furlan pogovarjamo o nastajanju slovarja, v katerem je skoraj sedem tisoč gesel, o najstarejših in najzanimivejših zoonimih, pomenu etimologije ter o Novem etimološkem slovarju slovenskega jezika.
16 min • 30. 03. 2026
Velik del komunikacije na daljavo danes predstavljajo besedilna sporočila, ki si jih pošiljamo prek najrazličnejših aplikacij. Kakšen jezik pri tem uporabljamo in kako se ta razlikuje glede na to, kateri generaciji pripadamo, preverjamo v tokratnem Jezikanju.
13 min • 23. 03. 2026
Prek spletnega tečaja Slonline, ki so ga razvili na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani, se slovenščine uči skoraj 60 tisoč uporabnikov z vsega sveta. Mesečno pa ga aktivno uporablja od 4000 do 5000 ljudi. Konec lanskega leta so tečaj nadgradili, dodali so mu učbenik, opravili pa so tudi raziskavo o sporazumevalnih potrebah priseljencev. Tokrat bomo zato jezikali o novostih, ki jih je prinesla nadgradnja, o izzivih učenja in poučevanja slovenščine za tujce ter o tem, zakaj bi nas to sploh moralo zanimati.
14 min • 16. 03. 2026
Tednu, v katerem smo zaznamovali prvi nacionalni dan branja, ne more slediti nič drugega kot ponedeljkovo Jezikanje, posvečeno prav tej prekrasni dejavnosti. O tem, zakaj brati, o bralskem užitku, svetu z več bralci in dobrih (slovenskih) knjigah klepetamo z literarnim zgodovinarjem, kritikom in pisateljem, predvsem pa bralcem Aljošo Harlamovom, ki pravi, da je ciničen do marsičesa, a do branja nikoli.
27 min • 09. 03. 2026
