Iskanje
12 min • 11. 10. 2019
Disgrafija je motnja na ravni rokopisnega pisanja. Posamezniki imajo največ težav s pisanimi črkami, zlasti tistimi, ki so si podobne: a in o, m in n ter r in v. Magister profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike Blaž Povše pravi, da je disgrafija specifična učna težava, ki je ne morejo odpraviti, jo pa lahko posamezniki obvladajo.
Disgrafija je motnja na ravni rokopisnega pisanja. Posamezniki imajo največ težav s pisanimi črkami, zlasti tistimi, ki so si podobne: a in o, m in n ter r in v
Magister profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike Blaž Povše pravi, da je disgrafija specifična učna težava, ki je ne morejo odpraviti, jo pa lahko posamezniki obvladajo.
"Odkrijejo kompenzatorne strategije, nekateri sploh ne vedo, da imajo težave na področju pisanja, branja ali računanja. Pred 20 ali 30 leti se teh motenj sploh ni prepoznavalo."
Disgrafija je motnja na ravni rokopisnega pisanja. Posamezniki imajo največ težav s pisanimi črkami, zlasti tistimi, ki so si podobne: a in o, m in n ter r in v. Magister profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike Blaž Povše pravi, da je disgrafija specifična učna težava, ki je ne morejo odpraviti, jo pa lahko posamezniki obvladajo.
Disgrafija je motnja na ravni rokopisnega pisanja. Posamezniki imajo največ težav s pisanimi črkami, zlasti tistimi, ki so si podobne: a in o, m in n ter r in v
Magister profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike Blaž Povše pravi, da je disgrafija specifična učna težava, ki je ne morejo odpraviti, jo pa lahko posamezniki obvladajo.
"Odkrijejo kompenzatorne strategije, nekateri sploh ne vedo, da imajo težave na področju pisanja, branja ali računanja. Pred 20 ali 30 leti se teh motenj sploh ni prepoznavalo."
Esperanto je najbolj razširjen in hkrati najbolj poznan umeten jezik na svetu. Obstajajo pa tudi številni drugi jeziki, celo specializirani za posamezna področja ali skupine jezikov. Tokrat spoznamo nekaj zanimivih a priori umetnih jezikov – torej tistih, ki so popolnoma izmišljeni in ne temeljijo na že obstoječih jezikih. Med njimi sta glasbeni jezik solresol in ženski jezik láadan.
14 min • 19. 01. 2026
V prvi letošnji oddaji Tadej in Ajda klepetata z lektorji s Televizije Slovenija. O besedah in izrazih, ki jih napačno uporabljamo.
13 min • 12. 01. 2026
Andrés Alejandro Klemen se je rodil v slovenski skupnosti v Buenos Airesu. Slovenskega jezika se je naučil v sobotni šoli in se v slovenščini pogovarjal s starimi starši. Po njihovi smrti slovenščine ni uporabljal, dokler se ni pred dvema letoma preselil v Slovenijo. Slovenščina je bila takrat precejšen izziv, danes pa mu ne dela več težav. Se pa v službi še vedno vsak dan nauči kakšne nove besede, je namreč rekviziter v gledališču.
11 min • 15. 12. 2025
Kaja Dobrovoljc* raziskuje značilnosti slovenskega govora. Med drugim je ugotovila, da je govorjena slovenščina manj skladenjsko raznovrstna in pestra kot pisana slovenščina in da se v zasebnih pogovorih pogosteje popravljamo kot pri javnih nastopih. Pa tudi to, da se moški med govorjenjem večkrat popravljajo kot ženske. *Dr. Kaja Dobrovoljc je računalniška jezikoslovka, ki kot raziskovalka sodeluje s Centrom za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani ter Inštitutom Jožef Stefan.
13 min • 08. 12. 2025
Dr. Jaka Čibej je raziskovalec, ki se na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani ukvarja z računalniškim jezikoslovjem. Pred kratkim se je lotil popisovanja slovenskega tabujevskega besedišča - torej kletvic, slabšalnih izrazov in podobno. Zakaj, kakšna je uporabna vrednost takšne raziskave in kaj nam pove o slovenski družbi, izveste v tokratnem Jezikanju.
12 min • 01. 12. 2025
