Iskanje
Na najbolj umirjen dan v letu smo se poglobili v slovenščino na spletu. Nekakšna nova občevalna materinščina, ki bi ji lahko kombinirano rekli kar spletinščina – je povsem samosvoja oblika izražanja v najrazličnejših pojavnih načinih.
Pregledali smo njene posebnosti med čivkanjem na tviterju, pametovanjem na spletnih forumih, samorazgaljanjem na Facebooku in izpovedovanjem na blogih. Ali lahko spletna slovenščina oplemeniti siceršnjo jezikovno kulturo ali bo morda že v bližnji prihodnosti okrnila še tisto vse bolj pojemajoče znanje o naši materinščini?
Na najbolj umirjeni dan v letu smo se poglobili v slovenščino na spletu. Nekakšna nova občevalna materinščina, ki bi ji lahko kombinirano rekli kar spletinščina – je povsem samosvoja oblika izražanja v najrazličnejših pojavnih načinih.
Pregledali smo njene posebnosti med čivkanjem na Twitterju, pametovanjem na spletnih forumih, samorazgaljanjem na Facebooku in izpovedovanjem na blogih. Ali lahko spletna slovenščina oplemeniti siceršnjo jezikovno kulturo ali bo morda že v bližnji prihodnosti okrnila še tisto vse bolj pojemajoče znanje o naši materinščini?
Na Facebooku in Twitterju se pojavlja ogromno skupin, iniciativ in profilov, ki opozarjajo na napake, zabavajo in hkrati izobražujejo.
Raziskovalka izrazne moči spletne slovenščine na družabnih omrežjih je tudi docentka doktorica Nataša Logar s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Poznamo jo po sodelovanju pri različnih besednih naborih slovenščine – tako imenovanih korpusih. Pred leti je tako soustvarjala dva korpusa, Gigafida in Kres, zadnje čase pa se je navdušila tudi nad dosežki svojih kolegov v spletnem korpusu Janes. Čeprav ima projekt sicer v imenu besedo “Slovar”, pa gre pravzaprav za izdelavo virov, orodij in metod za preučevanje nestandardne (spletne) slovenščine.
Damjan Zorc je doktorico Logarjevo najprej vprašal po tujih vzorih raziskovanja posebnih spletnih jezikov. Verjetno ima vsak jezik kako svojo spletno različico, računalniki so pač tehnično sredstvo, ki ga tako rekoč vsi zdaleč največ uporabljamo v svojem vsakdanjiku.
Slovenščina lahko zelo raznolika. Tudi zato je nastal korpus Janes, Jezikoslovna analiza nestandardne slovenščine.
Nekaterim pojav nove podskupine naše materinščine predstavlja blagodejno razvojno pot, drugi pa se bojijo, da bomo čez desetletja tako način izgubili še zadnje povezave z zborno slovenščino. Damjan Zorc je v goste povabil znanega slovenista s Filozofske fakultete v Ljubljani, profesorja doktorja Marka Stabeja.
Na najbolj umirjen dan v letu smo se poglobili v slovenščino na spletu. Nekakšna nova občevalna materinščina, ki bi ji lahko kombinirano rekli kar spletinščina – je povsem samosvoja oblika izražanja v najrazličnejših pojavnih načinih.
Pregledali smo njene posebnosti med čivkanjem na tviterju, pametovanjem na spletnih forumih, samorazgaljanjem na Facebooku in izpovedovanjem na blogih. Ali lahko spletna slovenščina oplemeniti siceršnjo jezikovno kulturo ali bo morda že v bližnji prihodnosti okrnila še tisto vse bolj pojemajoče znanje o naši materinščini?
Na najbolj umirjeni dan v letu smo se poglobili v slovenščino na spletu. Nekakšna nova občevalna materinščina, ki bi ji lahko kombinirano rekli kar spletinščina – je povsem samosvoja oblika izražanja v najrazličnejših pojavnih načinih.
Pregledali smo njene posebnosti med čivkanjem na Twitterju, pametovanjem na spletnih forumih, samorazgaljanjem na Facebooku in izpovedovanjem na blogih. Ali lahko spletna slovenščina oplemeniti siceršnjo jezikovno kulturo ali bo morda že v bližnji prihodnosti okrnila še tisto vse bolj pojemajoče znanje o naši materinščini?
Na Facebooku in Twitterju se pojavlja ogromno skupin, iniciativ in profilov, ki opozarjajo na napake, zabavajo in hkrati izobražujejo.
Raziskovalka izrazne moči spletne slovenščine na družabnih omrežjih je tudi docentka doktorica Nataša Logar s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Poznamo jo po sodelovanju pri različnih besednih naborih slovenščine – tako imenovanih korpusih. Pred leti je tako soustvarjala dva korpusa, Gigafida in Kres, zadnje čase pa se je navdušila tudi nad dosežki svojih kolegov v spletnem korpusu Janes. Čeprav ima projekt sicer v imenu besedo “Slovar”, pa gre pravzaprav za izdelavo virov, orodij in metod za preučevanje nestandardne (spletne) slovenščine.
Damjan Zorc je doktorico Logarjevo najprej vprašal po tujih vzorih raziskovanja posebnih spletnih jezikov. Verjetno ima vsak jezik kako svojo spletno različico, računalniki so pač tehnično sredstvo, ki ga tako rekoč vsi zdaleč največ uporabljamo v svojem vsakdanjiku.
Slovenščina lahko zelo raznolika. Tudi zato je nastal korpus Janes, Jezikoslovna analiza nestandardne slovenščine.
Nekaterim pojav nove podskupine naše materinščine predstavlja blagodejno razvojno pot, drugi pa se bojijo, da bomo čez desetletja tako način izgubili še zadnje povezave z zborno slovenščino. Damjan Zorc je v goste povabil znanega slovenista s Filozofske fakultete v Ljubljani, profesorja doktorja Marka Stabeja.
Ker verjamemo, da smo osnove kot je “ko piješ, ne vozi” že osvojili, se bomo martinovanja lotili bolj strokovno. Kako nadgraditi svoje poznavanje vin, kakšne priložnosti se odpirajo slovenskim vinarjem in kakšen je slovenskih delež v svetovnem vinogradu?
28 min • 04. 11. 2016
Rekreativen tek se je brez organiziranih pravil na začetku spremenil v množično, komercialno tekaško gibanje po svetu. V kolikšni meri tekači še ohranjajo strast in užitek v sprejemljivih okvirih in zakaj vse pogosteje tudi rekreativni športniki posežejo po nedovoljenih poživilih?
30 min • 28. 10. 2016
Najtežji tank tehta dobrih 45 ton, filmska zvezda je letalo Soko 522, obiskovalce pa najbolj zanima “žepna” podmornica, ki so jo zgradili za namene tedanje flote jugoslovanske vojne mornarice. To je le del ene bolj celovitih zbirk oklepne vojaške tehnike v Parku vojaške zgodovine Pivka. Pred desetimi leti si najbrž nihče ni mislil, da bo v poslopjih starih italijanskih kasarn nekoč na ogled od 80 do 90 težjih eksponatov.
58 min • 21. 10. 2016
Bela palica ni simbol nebogljenosti slepih in slabovidnih, ampak je simbol svobode, neodvisnosti in zaupanja vase. V Petkovi izvidnici nizamo zgodbe ljudi, ki si zaradi slepote niso dovolili, da ostanejo prikrajšani za vse tisto, kar je dosegljivo videčim.
47 min • 14. 10. 2016
Če bi znali oživljati prav vsi otroci, bi lahko ohranili 300.000 življenj letno.
45 min • 07. 10. 2016
