Iskanje
Botanika nam takoj prikliče v spomin podobo raja na Zemlji; pa bogastva za oči, srce in dušo … A ni vse zlato, kar vzklije! Pester vpogled v rastlinski svet, od semena do razcveta, vključno z nevarnostmi invazivnih novink.
Botanika nam takoj prikliče v misli podobo raja na Zemlji; pa bogastva za oči, srce in dušo … A ni vse zlato, kar vzklije! Pogledali smo v pester rastlinski svet od semena do razcveta, vključno z nevarnostmi invazivnih novink.
Botanični vrt je v vročih dneh sredi Ljubljane prijetno zatočišče. Letos se spominja 205 let svojega delovanja, neprekinjeno deluje ves čas, kar ga uvršča med najstarejše znanstvene ustanove v Sloveniji. Nastal je v Ilirskih provincah, iz tistih časov še vedno stoji lipa. Polovica vrta je še vedno takšna kot ob ustanovitvi.
Tujerodnih inazivnih vrst in težav, ki jih povzročajo, se vse bolj zavedamo, ni pa bilo vedno tako, opozarja dr. Nejc Jogan, strokovnjak za invazivne rastline z Biotehniške fakultete. “Če bi se teh težav začeli zavedati že pred 50 leti, bi bilo precej bolje.” Do neke mere so jih znanstveniki jemali kot popestritev vrst. Ambrozija je pred petimi leti kot prva invazivna vrsta dočakala formalni ukrep: vsak lastnik parcele, kjer raste ta rastlina, mora ukrepati. “Tujerodnih vrst je na stotine, večina je benignih. Problematičnih je približno 50.”
V Botaničnem vrtu gojijo vse invazivne rastline, agronomka Stanka Fišer pravi, da predvsem zato, da lahko ljudje pridejo tja in preverijo, ali so v naravi srečali invazivne rastline. Obiskovalci in čebelarji se nanje obrnejo z vprašanji, ali lahko rastline, ki so jih kupili v trgovinah, postanejo invazivne.
Botanični vrt je tudi izobraževalna ustanova. Če imate vprašanja v zvezi z rastlinami, jim jih lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov vrtnarska.urica@botanicni-vrt.si.
Izvidnica je tudi na našem Snapchat profilu “val202si”
Botanika nam takoj prikliče v spomin podobo raja na Zemlji; pa bogastva za oči, srce in dušo … A ni vse zlato, kar vzklije! Pester vpogled v rastlinski svet, od semena do razcveta, vključno z nevarnostmi invazivnih novink.
Botanika nam takoj prikliče v misli podobo raja na Zemlji; pa bogastva za oči, srce in dušo … A ni vse zlato, kar vzklije! Pogledali smo v pester rastlinski svet od semena do razcveta, vključno z nevarnostmi invazivnih novink.
Botanični vrt je v vročih dneh sredi Ljubljane prijetno zatočišče. Letos se spominja 205 let svojega delovanja, neprekinjeno deluje ves čas, kar ga uvršča med najstarejše znanstvene ustanove v Sloveniji. Nastal je v Ilirskih provincah, iz tistih časov še vedno stoji lipa. Polovica vrta je še vedno takšna kot ob ustanovitvi.
Tujerodnih inazivnih vrst in težav, ki jih povzročajo, se vse bolj zavedamo, ni pa bilo vedno tako, opozarja dr. Nejc Jogan, strokovnjak za invazivne rastline z Biotehniške fakultete. “Če bi se teh težav začeli zavedati že pred 50 leti, bi bilo precej bolje.” Do neke mere so jih znanstveniki jemali kot popestritev vrst. Ambrozija je pred petimi leti kot prva invazivna vrsta dočakala formalni ukrep: vsak lastnik parcele, kjer raste ta rastlina, mora ukrepati. “Tujerodnih vrst je na stotine, večina je benignih. Problematičnih je približno 50.”
V Botaničnem vrtu gojijo vse invazivne rastline, agronomka Stanka Fišer pravi, da predvsem zato, da lahko ljudje pridejo tja in preverijo, ali so v naravi srečali invazivne rastline. Obiskovalci in čebelarji se nanje obrnejo z vprašanji, ali lahko rastline, ki so jih kupili v trgovinah, postanejo invazivne.
Botanični vrt je tudi izobraževalna ustanova. Če imate vprašanja v zvezi z rastlinami, jim jih lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov vrtnarska.urica@botanicni-vrt.si.
Izvidnica je tudi na našem Snapchat profilu “val202si”
Ker verjamemo, da smo osnove kot je “ko piješ, ne vozi” že osvojili, se bomo martinovanja lotili bolj strokovno. Kako nadgraditi svoje poznavanje vin, kakšne priložnosti se odpirajo slovenskim vinarjem in kakšen je slovenskih delež v svetovnem vinogradu?
28 min • 04. 11. 2016
Rekreativen tek se je brez organiziranih pravil na začetku spremenil v množično, komercialno tekaško gibanje po svetu. V kolikšni meri tekači še ohranjajo strast in užitek v sprejemljivih okvirih in zakaj vse pogosteje tudi rekreativni športniki posežejo po nedovoljenih poživilih?
30 min • 28. 10. 2016
Najtežji tank tehta dobrih 45 ton, filmska zvezda je letalo Soko 522, obiskovalce pa najbolj zanima “žepna” podmornica, ki so jo zgradili za namene tedanje flote jugoslovanske vojne mornarice. To je le del ene bolj celovitih zbirk oklepne vojaške tehnike v Parku vojaške zgodovine Pivka. Pred desetimi leti si najbrž nihče ni mislil, da bo v poslopjih starih italijanskih kasarn nekoč na ogled od 80 do 90 težjih eksponatov.
58 min • 21. 10. 2016
Bela palica ni simbol nebogljenosti slepih in slabovidnih, ampak je simbol svobode, neodvisnosti in zaupanja vase. V Petkovi izvidnici nizamo zgodbe ljudi, ki si zaradi slepote niso dovolili, da ostanejo prikrajšani za vse tisto, kar je dosegljivo videčim.
47 min • 14. 10. 2016
Če bi znali oživljati prav vsi otroci, bi lahko ohranili 300.000 življenj letno.
45 min • 07. 10. 2016
