Ta čas so Lusterdam sredi priprav na drugi album, zato je bil program mešanica do akustike slečenih starejših in mično oblečenih novih, premierno odigranih skladb. V intimni atmosferi le osnovne celice benda je zazvenel tudi koncertni klavir. Morda se vam zdi, da domačega rock benda z imenom Lusterdam ne poznate. A to ne drži. Najbrž si le niste zapomnili imena. Njihovo izvrstno muziko imate gotovo v ušesu. “Moram”, “Mesec”, “S kolesom sem prišel” ali naslovna s prvenca “Lepo mi godrnjaš” so že neštetokrat odzvanjale okoli vas. Zadnja objavljena “Tam drevesa rastejo počasi” je bila po številu predvajanj na Valu 202 tretja med domačimi v lanskem letu. Seveda z razlogom. Ker je odlična. Ja, tako kot drevesa tudi prisotnost Lusterdama v naši zavesti raste počasi. In gvišno.
Lačni igranja in žejni normalnosti so prišli v čisto normalne nenormalne, izzivov polne Izštekane
Ta čas so Lusterdam sredi priprav na drugi album, zato je bil program mešanica do akustike slečenih starejših in mično oblečenih novih, premierno odigranih skladb. V intimni atmosferi le osnovne celice benda je zazvenel tudi koncertni klavir.
Morda se vam zdi, da domačega rock benda z imenom Lusterdam ne poznate. A to ne drži. Najbrž si le niste zapomnili imena. Njihovo izvrstno muziko imate gotovo v ušesu. “Moram”, “Mesec”, “S kolesom sem prišel” ali naslovna s prvenca “Lepo mi godrnjaš” so že neštetokrat odzvanjale okoli vas. Zadnja objavljena “Tam drevesa rastejo počasi” je bila po številu predvajanj na Valu 202 tretja med domačimi v lanskem letu. Seveda z razlogom. Ker je odlična. Ja, tako kot drevesa tudi prisotnost Lusterdama v naši zavesti raste počasi. In gvišno.
Zbrali so se pred kakimi petimi leti okoli pisca, pevca in kitarista Hieronima Vilarja. Zajezili njegov že vsaj dvajset let delujoči ustvarjalni vrelec. Postrgali smetano. In začeli delati. Težko je reči, kaj je v njihovi zmesi rock in pop zvrsti edinstveno. A nekaj je. So nezgrešljivo prepoznavni. Po zvoku. In po tistem, kar se zdi tako preprosto, a je najtežje: v poplavi vsega na nevsiljiv, duhovit, netrivialen, a vsakomur sprejemljiv glasbeni način nagovoriti, pritegniti, povedati zgodbo, ogreti srce. Nekaj dati.
Hieronim Vilar (glas, kitara), Mirko Medved (kitara, klaviature, klavir), Ven Jemeršić (bas) in Jure Volgemut (bobni) so v Izštekane prišli brez gostov. Krepkemu odmerku znanih skladb, ki so jih temeljito prearanžirali, so dodali pet čisto novih, ki jih radijski poslušalci še nikoli niste slišali.
“Drugi album je zdrav in se lepo razvija, srce mu bije, vse okončine so na mestu. Zdaj čakamo porodne krče, da gospa usoda stisne in povrže ducat glasbenih otrok.
Največja umetnost je odnos. Kakršenkoli: jaz-jaz, jaz-ti, jaz-svet, jaz-stvari. Pesmi govorijo o odnosih, malo bolj zavestno. Kako doživljaš ljubezen. Kako doživljaš svet, ko doživljaš sebe in ljubezen,” pripoveduje Vilar. In dodaja: “Nove skladbe niso nastale v zadnjem letu, so predkoronske. Če povem po pravici, si ne želim delati koronskih songov. Ker si ta čas tega ne zasluži. Se bo pa spin vsega tega dogajanja razgalil post festum, skozi drugačen, oddaljen pogled.”
Fotografije iz oddaje, avtor Alan Orlič Belšak -- Najavni spot -- FB video
Ta čas so Lusterdam sredi priprav na drugi album, zato je bil program mešanica do akustike slečenih starejših in mično oblečenih novih, premierno odigranih skladb. V intimni atmosferi le osnovne celice benda je zazvenel tudi koncertni klavir. Morda se vam zdi, da domačega rock benda z imenom Lusterdam ne poznate. A to ne drži. Najbrž si le niste zapomnili imena. Njihovo izvrstno muziko imate gotovo v ušesu. “Moram”, “Mesec”, “S kolesom sem prišel” ali naslovna s prvenca “Lepo mi godrnjaš” so že neštetokrat odzvanjale okoli vas. Zadnja objavljena “Tam drevesa rastejo počasi” je bila po številu predvajanj na Valu 202 tretja med domačimi v lanskem letu. Seveda z razlogom. Ker je odlična. Ja, tako kot drevesa tudi prisotnost Lusterdama v naši zavesti raste počasi. In gvišno.
Lačni igranja in žejni normalnosti so prišli v čisto normalne nenormalne, izzivov polne Izštekane
Ta čas so Lusterdam sredi priprav na drugi album, zato je bil program mešanica do akustike slečenih starejših in mično oblečenih novih, premierno odigranih skladb. V intimni atmosferi le osnovne celice benda je zazvenel tudi koncertni klavir.
Morda se vam zdi, da domačega rock benda z imenom Lusterdam ne poznate. A to ne drži. Najbrž si le niste zapomnili imena. Njihovo izvrstno muziko imate gotovo v ušesu. “Moram”, “Mesec”, “S kolesom sem prišel” ali naslovna s prvenca “Lepo mi godrnjaš” so že neštetokrat odzvanjale okoli vas. Zadnja objavljena “Tam drevesa rastejo počasi” je bila po številu predvajanj na Valu 202 tretja med domačimi v lanskem letu. Seveda z razlogom. Ker je odlična. Ja, tako kot drevesa tudi prisotnost Lusterdama v naši zavesti raste počasi. In gvišno.
Zbrali so se pred kakimi petimi leti okoli pisca, pevca in kitarista Hieronima Vilarja. Zajezili njegov že vsaj dvajset let delujoči ustvarjalni vrelec. Postrgali smetano. In začeli delati. Težko je reči, kaj je v njihovi zmesi rock in pop zvrsti edinstveno. A nekaj je. So nezgrešljivo prepoznavni. Po zvoku. In po tistem, kar se zdi tako preprosto, a je najtežje: v poplavi vsega na nevsiljiv, duhovit, netrivialen, a vsakomur sprejemljiv glasbeni način nagovoriti, pritegniti, povedati zgodbo, ogreti srce. Nekaj dati.
Hieronim Vilar (glas, kitara), Mirko Medved (kitara, klaviature, klavir), Ven Jemeršić (bas) in Jure Volgemut (bobni) so v Izštekane prišli brez gostov. Krepkemu odmerku znanih skladb, ki so jih temeljito prearanžirali, so dodali pet čisto novih, ki jih radijski poslušalci še nikoli niste slišali.
“Drugi album je zdrav in se lepo razvija, srce mu bije, vse okončine so na mestu. Zdaj čakamo porodne krče, da gospa usoda stisne in povrže ducat glasbenih otrok.
Največja umetnost je odnos. Kakršenkoli: jaz-jaz, jaz-ti, jaz-svet, jaz-stvari. Pesmi govorijo o odnosih, malo bolj zavestno. Kako doživljaš ljubezen. Kako doživljaš svet, ko doživljaš sebe in ljubezen,” pripoveduje Vilar. In dodaja: “Nove skladbe niso nastale v zadnjem letu, so predkoronske. Če povem po pravici, si ne želim delati koronskih songov. Ker si ta čas tega ne zasluži. Se bo pa spin vsega tega dogajanja razgalil post festum, skozi drugačen, oddaljen pogled.”
Fotografije iz oddaje, avtor Alan Orlič Belšak -- Najavni spot -- FB video
Istrski trubadur Rudi Bučar je objavil nov album Kamen trn brin. Za premierno predstavitev je združil moči z oddajo Izštekani, Valom 202 in Cankarjevim domom. V posebnemu koncertu, obogatenem s pogovorom z voditeljem Juretom Longyko, smo slišali skladbe z novega albuma ter krepak odmerek Rudijevega železnega repertoarja. Zasedbi neprekosljivih mojstrov, s katerimi je album posnel, se je pridružiti tudi marsikateri skriti gost.
140 min • 01. 01. 2026
Tradicionalno decembrsko srečanje oddaje Izštekani z občinstvom v ljubljanskem Kinu Šiška je tokrat nosilo naslov Izštekanih 7.
152 min • 08. 12. 2025
Kljub zaradi višje sile odpovedanemu koncertu v Cankarjevem domu so Rudi, bend in skriti gostje izvedli nastop na običajni lokaciji, v studiu 26 Radia Slovenija.
128 min • 06. 10. 2025
Razširjeni, spremenjeni, domala vštekani. Momento Cigano Extended.
109 min • 19. 05. 2025
Tokratne Izštekane je zatresel bend VAZZ LIVE, ki ga sestavljajo ljubljanski raper Vazz in njegovi glasbeni sopotniki. Sicer štiričlanska zasedba se je posebej za to priložnost pomnožila na kvadrat, v studiu je bilo 16 glasbenikov! Med gosti so bili zasedba The Stroj, godalni kvartet Apricity, Marina Martensson, Manca Trampuš iz skupine Koala Voice in drugi. Poleg veličastnih tolkal in godal smo slišali tudi klarinet, akustične kitare, koncertni klavir in kontrabas. Številni aranžmajski, žanrski in zvočni obrati, ki se za Izštekane spodobijo, niso bili vprašanje.
112 min • 14. 04. 2025