Ime meseca maja je Polona Tanšek Aškerc, dipl. medicinska sestra, sindikalistka in simbolna predstavnica vseh zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu in vseh ustanovah, ki so v tem času zagotavljali nemoteno oskrbo. Več tisoč zaposlenih v različnih poklicih je s svojo strokovnostjo bolnikom, stanovalcem in oskrbovancem zagotavljalo nego, pomoč, prehrano, toplo besedo in je med epidemijo tako tvegalo svojo varnost in varnost svojih bližnjih, nekateri pa so se za varnejšo oskrbo pomoči potrebnih tudi za nekaj tednov ločili od svojih družin.
Diplomirana medicinska sestra, sindikalistka in simbolna predstavnica vseh zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu in vseh ustanovah, ki so v tem času zagotavljali nemoteno oskrbo
Več tisoč zaposlenih v različnih poklicih je s svojo strokovnostjo bolnikom, stanovalcem in oskrbovancem zagotavljalo nego, pomoč, prehrano, toplo besedo in je med epidemijo tako tvegalo svojo varnost in varnost svojih bližnjih, nekateri pa so se za varnejšo oskrbo pomoči potrebnih tudi za nekaj tednov ločili od svojih družin.
Polona Tanšek Aškerc se iz Rimskih Toplic vozi v službo v Ljubljano in je tudi predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva v Zdravstvenem domu Ljubljana. Pričakovano je bil njen delovnik precej drugačen kot običajno, delo je bilo naporno, popolnoma se je spremenila organizacija. Spominja se, da so se velikokrat dogajali spori, saj bolniki režima niso bili vajeni. Organizacija je največ težav povzročila najranljivejšim skupinam, sploh starejšim, ki so brez svojcev in so v tem času bili skoraj brez kakršne koli komunikacije. Še večje stiske so doživljali hospitalizirani in varovanci v domovih za starejše ali socialnih zavodih.
"Ob razglasitvi epidemije sem tudi sama čutila negotovost. Vse zdravstvene delavce je skrbelo, ali bomo lahko ostali zdravi, ali bo opreme dovolj ... Številni med nami so bili dolgo izolirani od svojcev, težko si je predstavljati, v kakšnih stiskah so bili."
Po besedah Polone Tanšek Aškerc je bilo zaradi prostorske stiske in kadrovske podhranjenosti največ težav v domovih za starejše.
"Na to opozarjamo že dolgo. Upam, da je ta grenka izkušnja motivacija za nujne spremembe in izboljšave. Sprejeti moramo strategije in ukrepe, če želimo, da bomo na stara leta lahko vsi živeli človeka vredno življenje tudi v Sloveniji."
Dodaja še, da mora biti tudi delo podpornih služb primerno plačano in da je teh kadrov dovolj. Ta dela je treba narediti privlačna za zaposlene, zdaj pa so slabo plačana in hkrati zelo naporna.
