Iskanje
Dina Kužnika sta tako ameriška kot slovenska širša javnost spoznali, potem ko je lani prek Instagrama v stik z njim stopil takratni dobitnik nagrade grammy za najboljši hip hop album Tyler, the Creator.
Dina Kužnika sta tako ameriška kot slovenska širša javnost spoznali, potem ko je lani na Instagramu stopil v stik z njim takratni dobitnik nagrade grammy za najboljši hip hop album Tyler, the Creator
Dino je posnel nekaj fotografij za knjižico, ki je pospremila izid Tylerjevega najnovejšega albuma z naslovom Igor.
“Tyler me je prišel iskat s precej velikim avtomobilom, lincolnom, če se prav spomnim. Predstavil sem mu dvajset lokacij (za fotografiranje), izbral si jih je pet. /…/ Ko smo načrtovali projekt, sem ga vprašal, ali želi, da najamem asistenta, stilista in druge ljudi, ampak tega ni želel. Rekel mi je: “Ne, imejmo le avanturo, ki jo 'malo pofotkamo'.”
Sicer v objektiv lovi predvsem ikone ameriških sanj; materialne ostanke ideologije (potrošniške) svobode, kot so opuščene bencinske črpalke na dolgih, samotnih cestah ob zahodni obali ZDA. Iz njegovih fotografij veje tudi zavedanje, da ima zgodba o ameriški zmagovalni miselnosti več plati ‒ na eni strani imamo razkošje in svobodo (za bogate), to pa v praksi pomeni bedo in ujetost v spone nižjih razredov družbe za druge.
“Tako da se tudi zaporedje fotografij v moji knjigi spremeni oziroma ima na začetku pozitivno konotacijo, konča pa se z negativno. Kot moje doživljanje ameriškega sna. Predstavljen mi je bil ideal, utopični svet, ko pa sem se preselil sem, sem videl, da to ni realna slika.”
Dina Kužnika sta tako ameriška kot slovenska širša javnost spoznali, potem ko je lani prek Instagrama v stik z njim stopil takratni dobitnik nagrade grammy za najboljši hip hop album Tyler, the Creator.
Dina Kužnika sta tako ameriška kot slovenska širša javnost spoznali, potem ko je lani na Instagramu stopil v stik z njim takratni dobitnik nagrade grammy za najboljši hip hop album Tyler, the Creator
Dino je posnel nekaj fotografij za knjižico, ki je pospremila izid Tylerjevega najnovejšega albuma z naslovom Igor.
“Tyler me je prišel iskat s precej velikim avtomobilom, lincolnom, če se prav spomnim. Predstavil sem mu dvajset lokacij (za fotografiranje), izbral si jih je pet. /…/ Ko smo načrtovali projekt, sem ga vprašal, ali želi, da najamem asistenta, stilista in druge ljudi, ampak tega ni želel. Rekel mi je: “Ne, imejmo le avanturo, ki jo 'malo pofotkamo'.”
Sicer v objektiv lovi predvsem ikone ameriških sanj; materialne ostanke ideologije (potrošniške) svobode, kot so opuščene bencinske črpalke na dolgih, samotnih cestah ob zahodni obali ZDA. Iz njegovih fotografij veje tudi zavedanje, da ima zgodba o ameriški zmagovalni miselnosti več plati ‒ na eni strani imamo razkošje in svobodo (za bogate), to pa v praksi pomeni bedo in ujetost v spone nižjih razredov družbe za druge.
“Tako da se tudi zaporedje fotografij v moji knjigi spremeni oziroma ima na začetku pozitivno konotacijo, konča pa se z negativno. Kot moje doživljanje ameriškega sna. Predstavljen mi je bil ideal, utopični svet, ko pa sem se preselil sem, sem videl, da to ni realna slika.”
Saša Šušteršič je akademska slikarka, ki je leta 2017 pustila poučevanje na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in se preselila na otok Réunion. Pred tem si je dopisovala z bodočim možem, Francozom, ki ga je prvič videla na letališču. Spremljal je njena slikarska dela in želel kupiti njeno sliko. Iz ponosa in slovenske trme se je upirala, a sprejela, da ji v zameno za likovno delo kupi letalsko karto. Zaljubila sta se in se pol leta pozneje poročila. Slovenka pripoveduje o življenju na zahodnem delu otoka, o aktivnem vulkanu, umetnosti in odraščanju triletne hčerke.
18 min • 05. 02. 2026
Neva Lepenik z družino živi v Keniji, ob plaži Diani ob Indijskem oceanu. Leta 2000 je s prijateljem, danes možem Romanom Biondičem, z enosmerno letalsko vozovnico in 10.000 dolarji v žepu odpotovala v Kenijo. Z načrtom: odpreti enega prvih kulturnih kampov in turistom omogočiti vpogled v masajsko kulturo. Pred tem je na potovanju namreč spoznala “očeta” Masaja, ki jo je povabil domov in ohrabril, da odpre kamp. V hribih Loita sta nato Slovenca postavila Maji Moto Eco Camp, s podjetjem Eyes On Africa pa organizirata tudi večdnevne safarije. Gostja govori o tem, zakaj po petindvajsetih letih več ne opazuje levov, temveč ptice v ozadju, zakaj izbere govejo juho pred sicer ljubim karijem in kako doma mešajo tri jezike.
17 min • 29. 01. 2026
Petra Peršolja je pianistka, ki je doktorirala na Univerzi Kalifornije v Santa Barbari, danes pa s hčerko in možem, doktorjem fizike, živi in dela v San Diegu. Ko so ji ponudili delo v akademski in klasični koncertni sferi, je spoznala, da je dolg in naporen urnik nezdružljiv z življenjem mlade mame. Če bi se odločila za nastope klasične glasbe, bi bila na poti približno 38 tednov na leto, igrala pa bi zgolj dva programa letno. Mož Fernando jo je spodbujal, naj poskusi z nastopi v zabavni industriji. Poskusila je. Danes nastopa tudi večkrat tedensko, pravi, da razkošnih dogodkov, prireditev in porok v Kaliforniji nikoli ne zmanjka. Doma so trojezični, prvi jezik gospodinjstva pa je španščina!
15 min • 22. 01. 2026
Luka Cvetko že pet let živi v Srbiji, študira zvočne umetnosti na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu in je mednarodno nagrajeni snemalec in oblikovalec zvoka. Pravi, da smo iz ameriške filmske produkcije vajeni bogate zvočne izkušnje, marsikoga pa bi presenetilo, da je veliko teh zvokov, celo dialogov, posnetih pozneje v studiu. Oblikovalec zvoka opisuje zvoke srbske prestolnice, presenetilo ga je, da iz višjih nadstropij nebotičnikov odmeva zvok tropskih ptic. Razlog je preprost: domače ptice odvrniti od zaletavanja v steklene stolpnice. Komentira tudi minulo protestno leto in trenutno družbeno-politično razpoloženje v Srbiji.
16 min • 15. 01. 2026
Nika Smiljanič se je pred šestimi leti kot študentka preselila v Anglijo, zdaj je psihoterapevtka v multikulturnem Birminghamu. Dela s klienti, ki imajo postravmatsko stresno motnjo, z vojnimi priseljenci in s samomorilnimi posamezniki. Poudarja, da lahko že en sam pogovor spreobrne človeka, da si ne vzame življenja. Govori tudi o prostem času in življenjskem standardu v drugem največjem angleškem mestu. Cene stanovanj so v večjih mestih astronomske, so pa cene živil v trgovinah nižje kot v Sloveniji.
15 min • 08. 01. 2026
