Iskanje
Kaj je tipično moško in kaj tipično žensko? Ali smo sposobni brez zadržkov sprejemati tudi vse, kar je "vmes"? Mladi razmišljajo o spolu, spolnosti, transspolnosti in homoseksualnosti.
Generator se je lotil razprav o spolu. Spol ni eden, spola sta dva; eden biološki in drugi družbeni. Čeprav v našem jeziku nimamo ločenih izrazov za oba, pa obstajata denimo v angleščini: sex in gender.
Medtem ko v biološkem smislu poznamo le moške, ženske in hermafrodite, to so osebe z moškimi in ženskimi genitalijami, pa je lahko družbenih spolov – pač odvisno od kulture – veliko več. Med študenti z različnih fakultet smo spraševali, kaj je tipično moško in kaj tipično žensko.
Nič čudnega ni, da brez težav postrežemo s stereotipnimi primeri domnevno značilnega moškega in ženskega vedenja, saj je delitev družbenih vlog na podlagi spola globoko zakoreninjena v naši kulturi. Za malo boljši občutek o tem, zakaj delitev na dva spola, moškega in žensko, kljub biološki podlagi ni samoumevna, je o ideologiji spola spregovorila sociologinja in antropologinja Nika Kovač.
Ne toliko zato, ker bi nam bilo tako biološko usojeno, temveč zaradi ideologije imamo od leta 2013 Kinder jajčka za fantke in punce; ene s sestavljivimi delci in navodili ter druge z že narejenimi figuricami (navadno princeskami), s povednim primerom zaključuje Nika Kovač. Posamezniki in posameznice, ki se znajdejo onkraj kategorij, ki ju na Zahodu priznavamo kot edini normalni, pa so pogosto diskriminirani.
Katja je transspolna oseba, ki si te etikete ne želi. Med transspolne sicer umeščamo tiste, katerih osebno občutenje in dojemanje lastnega spola nista v skladu z njihovim biološkim spolom.
Spola sicer ne gre zamenjevati s spolnostjo oz. spolno usmerjenostjo. Pa vendar se nekateri ideološki normativi na Zahodu prepletajo tudi s temi pojmi. Besedo smo dali še nekomu, ki ne živi po »normalnih« standardih družbe. Eden teh standardov je gotovo heteroseksualnost. Vodja projektov pri društvu Legebitra Lovro Centrih je z nami delil svoja razmišljanja o spolu, spolnosti in morebitnih povezavah med njima.
Zakaj alternativne izraze spolne pripadnosti in spolnosti dandanes laže in bolje sprejemamo, kot je to morda veljalo za naše starše in stare starše? Eden od verjetnih razlogov je tudi ta, da se o njih več pogovarjamo oz. da so v večji meri vključeni v naš vsakdan.
Spolnost je prevladujoča tema v sodobni popkulturni produkciji, a ob eksplicitnosti nekaterih besedil in videospotov hitro dobimo občutek, da pred nekaj desetletji ni moglo biti tako. Spol, spolnost in odnosi med spoli so teme, ki so spreminjale svoje pojavne oblike v popularni kulturi. Zastopanost alternativnih spolnih identitet pa ne sega tako daleč, da je ne bi bilo mogoče datirati, pravi profesor s Fakultete za družbene vede dr. Peter Stanković.
Kaj je tipično moško in kaj tipično žensko? Ali smo sposobni brez zadržkov sprejemati tudi vse, kar je "vmes"? Mladi razmišljajo o spolu, spolnosti, transspolnosti in homoseksualnosti.
Generator se je lotil razprav o spolu. Spol ni eden, spola sta dva; eden biološki in drugi družbeni. Čeprav v našem jeziku nimamo ločenih izrazov za oba, pa obstajata denimo v angleščini: sex in gender.
Medtem ko v biološkem smislu poznamo le moške, ženske in hermafrodite, to so osebe z moškimi in ženskimi genitalijami, pa je lahko družbenih spolov – pač odvisno od kulture – veliko več. Med študenti z različnih fakultet smo spraševali, kaj je tipično moško in kaj tipično žensko.
Nič čudnega ni, da brez težav postrežemo s stereotipnimi primeri domnevno značilnega moškega in ženskega vedenja, saj je delitev družbenih vlog na podlagi spola globoko zakoreninjena v naši kulturi. Za malo boljši občutek o tem, zakaj delitev na dva spola, moškega in žensko, kljub biološki podlagi ni samoumevna, je o ideologiji spola spregovorila sociologinja in antropologinja Nika Kovač.
Ne toliko zato, ker bi nam bilo tako biološko usojeno, temveč zaradi ideologije imamo od leta 2013 Kinder jajčka za fantke in punce; ene s sestavljivimi delci in navodili ter druge z že narejenimi figuricami (navadno princeskami), s povednim primerom zaključuje Nika Kovač. Posamezniki in posameznice, ki se znajdejo onkraj kategorij, ki ju na Zahodu priznavamo kot edini normalni, pa so pogosto diskriminirani.
Katja je transspolna oseba, ki si te etikete ne želi. Med transspolne sicer umeščamo tiste, katerih osebno občutenje in dojemanje lastnega spola nista v skladu z njihovim biološkim spolom.
Spola sicer ne gre zamenjevati s spolnostjo oz. spolno usmerjenostjo. Pa vendar se nekateri ideološki normativi na Zahodu prepletajo tudi s temi pojmi. Besedo smo dali še nekomu, ki ne živi po »normalnih« standardih družbe. Eden teh standardov je gotovo heteroseksualnost. Vodja projektov pri društvu Legebitra Lovro Centrih je z nami delil svoja razmišljanja o spolu, spolnosti in morebitnih povezavah med njima.
Zakaj alternativne izraze spolne pripadnosti in spolnosti dandanes laže in bolje sprejemamo, kot je to morda veljalo za naše starše in stare starše? Eden od verjetnih razlogov je tudi ta, da se o njih več pogovarjamo oz. da so v večji meri vključeni v naš vsakdan.
Spolnost je prevladujoča tema v sodobni popkulturni produkciji, a ob eksplicitnosti nekaterih besedil in videospotov hitro dobimo občutek, da pred nekaj desetletji ni moglo biti tako. Spol, spolnost in odnosi med spoli so teme, ki so spreminjale svoje pojavne oblike v popularni kulturi. Zastopanost alternativnih spolnih identitet pa ne sega tako daleč, da je ne bi bilo mogoče datirati, pravi profesor s Fakultete za družbene vede dr. Peter Stanković.
Oddaja prostor namenja mlajši generaciji. Nepozabnim zgodbam popotnikov, idej polnim in nadarjenim mladim posameznikom, slovenskim študentom na tujem.
145 min • 04. 09. 2016
Oddaja prostor namenja mlajši generaciji. Nepozabnim zgodbam popotnikov, idej polnim in nadarjenim mladim posameznikom, slovenskim študentom na tujem.
29 min • 26. 06. 2016
Z dijaki s Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani smo se pogovarjali o modnih trendih v letu 2016 in vrednosti unikatnih oblikovalskih izdelkov v primerjavi s cenejšimi proizvodi masovne modne produkcije. Maruša se je takoj po prihodu iz Stockholma ustavila v studiu ter z nami delila nekaj izkušenj in vtisov z izbora za Evrovizijo.
17 min • 15. 05. 2016
Dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana so nedavno predstavili svoje zaključne kolekcije. Kaj pravijo o prihodnosti, se vidijo v modni industriji? Tudi o tem, ali so dizajnerska oblačila lahko konkurenčna hitri, cenejši industrijski modi, ki se nenehno spreminja in prilagaja zahtevam tržišča.
8 min • 15. 05. 2016
V Generatorju bomo spoznali mladega Vietnamca, ki je razpet med ZDA in rodnim Vietnamom; slišali novo izdajo Težke kronike in reportažo o t.i. “problematiki staršev na informativnih dnevih”.
20 min • 14. 02. 2016
