Iskanje
V oddajii za pravo generacijo mladi razmišljajo o naraščaju. Kdaj, če sploh, imeti prvega otroka in zakaj tako pozno? Pogovarjali smo se z raziskovalko antropologije otroštva, našimi mamami ter dijaki in študenti, ki so izrazili svoja mnenja, strahove in - tisti, ki so jih na tem področju kaj nabrali - izkušnje.
Kaj si mislite o otrocih oziroma na kaj najprej pomislite, ko jih kdo omeni? Ukvarjali smo se z vprašanjem, ki se sicer redko znajde na urniku vsakodnevnih skrbi in je posledično eno tistih, na katera po večini nimamo argumentiranega odgovora. Pravilnega oziroma edinega pravega in zveličavnega najbrž tako ali tako ni – lahko pa, glede na to, da gre za osebno in družbeno pomembno vprašanje, vsaj poskusimo odgovoriti. V tokratnem Generatorju smo mladi razmišljali o naraščaju.
Vprašanje je zagonetno, odgovor pa odvisen od sto in ene okoliščine ter mnogih osebnih preferenc. A če za trenutek oboje odrinemo na stran; ali obstaja običajna, pričakovana starost, pri kateri se odločimo za prvega otroka?
Slovenske družine imajo povprečno 1,56 otroka. Pari se vse pogosteje odločajo le za enega ali dva, povprečna starost mater ob rojstvu prvorojenca pa od druge svetovne vojne naprej vztrajno raste. Matere, ki so lani rodile prvič, so bile v povprečju stare 29,1 leta.
Barbara Turk Niskač, mlada raziskovalka z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete, ki pripravlja doktorat na temo antropologije otroštva, meni:
“V tradicionalnih družbah je najprej hec, med petim in sedmim letom pa se to nekako spremeni; otroku začnejo postavljati odgovornost. Pri nas pa 14-letnika nekako še vedno držimo v vati, mu ne pustimo, da bi funkcioniral, pa bi lahko.”
Življenje se morda obrne, a nikakor ne konča z rojstvom otroka, pravi Manuela, ki je rodila pri 22 letih.
“Morda bi, če ne bi zanosila, tudi jaz naprej želela meti hišo, stanovanje, počitnice … Danes imam pa ravno tako službo, streho in družino.”
Manuela je imela morda malce premalo časa, da bi vas o čemer koli prepričala, zato jih po naslednji pripeljemo še tri.
Matej in Tea sta stara 26 let in imata 20-mesečnega Bora. Pomisleke o rojevanju otrok v ta grdi svet sprejemata kot relevantne, ampak sama na to vprašanje gledata drugače: “Z otrokom lahko ta svet spreminjaš na bolje, saj imaš možnost vzgojiti dobrega človeka.”
“Včasih sem mislila, da je največji upor imeti svoj vrt. Zdaj mislim, da je imeti svojega otroka večji upor.” – Tea
V oddajii za pravo generacijo mladi razmišljajo o naraščaju. Kdaj, če sploh, imeti prvega otroka in zakaj tako pozno? Pogovarjali smo se z raziskovalko antropologije otroštva, našimi mamami ter dijaki in študenti, ki so izrazili svoja mnenja, strahove in - tisti, ki so jih na tem področju kaj nabrali - izkušnje.
Kaj si mislite o otrocih oziroma na kaj najprej pomislite, ko jih kdo omeni? Ukvarjali smo se z vprašanjem, ki se sicer redko znajde na urniku vsakodnevnih skrbi in je posledično eno tistih, na katera po večini nimamo argumentiranega odgovora. Pravilnega oziroma edinega pravega in zveličavnega najbrž tako ali tako ni – lahko pa, glede na to, da gre za osebno in družbeno pomembno vprašanje, vsaj poskusimo odgovoriti. V tokratnem Generatorju smo mladi razmišljali o naraščaju.
Vprašanje je zagonetno, odgovor pa odvisen od sto in ene okoliščine ter mnogih osebnih preferenc. A če za trenutek oboje odrinemo na stran; ali obstaja običajna, pričakovana starost, pri kateri se odločimo za prvega otroka?
Slovenske družine imajo povprečno 1,56 otroka. Pari se vse pogosteje odločajo le za enega ali dva, povprečna starost mater ob rojstvu prvorojenca pa od druge svetovne vojne naprej vztrajno raste. Matere, ki so lani rodile prvič, so bile v povprečju stare 29,1 leta.
Barbara Turk Niskač, mlada raziskovalka z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete, ki pripravlja doktorat na temo antropologije otroštva, meni:
“V tradicionalnih družbah je najprej hec, med petim in sedmim letom pa se to nekako spremeni; otroku začnejo postavljati odgovornost. Pri nas pa 14-letnika nekako še vedno držimo v vati, mu ne pustimo, da bi funkcioniral, pa bi lahko.”
Življenje se morda obrne, a nikakor ne konča z rojstvom otroka, pravi Manuela, ki je rodila pri 22 letih.
“Morda bi, če ne bi zanosila, tudi jaz naprej želela meti hišo, stanovanje, počitnice … Danes imam pa ravno tako službo, streho in družino.”
Manuela je imela morda malce premalo časa, da bi vas o čemer koli prepričala, zato jih po naslednji pripeljemo še tri.
Matej in Tea sta stara 26 let in imata 20-mesečnega Bora. Pomisleke o rojevanju otrok v ta grdi svet sprejemata kot relevantne, ampak sama na to vprašanje gledata drugače: “Z otrokom lahko ta svet spreminjaš na bolje, saj imaš možnost vzgojiti dobrega človeka.”
“Včasih sem mislila, da je največji upor imeti svoj vrt. Zdaj mislim, da je imeti svojega otroka večji upor.” – Tea
Oddaja prostor namenja mlajši generaciji. Nepozabnim zgodbam popotnikov, idej polnim in nadarjenim mladim posameznikom, slovenskim študentom na tujem.
145 min • 04. 09. 2016
Oddaja prostor namenja mlajši generaciji. Nepozabnim zgodbam popotnikov, idej polnim in nadarjenim mladim posameznikom, slovenskim študentom na tujem.
29 min • 26. 06. 2016
Z dijaki s Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani smo se pogovarjali o modnih trendih v letu 2016 in vrednosti unikatnih oblikovalskih izdelkov v primerjavi s cenejšimi proizvodi masovne modne produkcije. Maruša se je takoj po prihodu iz Stockholma ustavila v studiu ter z nami delila nekaj izkušenj in vtisov z izbora za Evrovizijo.
17 min • 15. 05. 2016
Dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana so nedavno predstavili svoje zaključne kolekcije. Kaj pravijo o prihodnosti, se vidijo v modni industriji? Tudi o tem, ali so dizajnerska oblačila lahko konkurenčna hitri, cenejši industrijski modi, ki se nenehno spreminja in prilagaja zahtevam tržišča.
8 min • 15. 05. 2016
Kaj je tipično moško in kaj tipično žensko? Ali smo sposobni brez zadržkov sprejemati tudi vse, kar je "vmes"? Mladi razmišljajo o spolu, spolnosti, transspolnosti in homoseksualnosti.
49 min • 10. 04. 2016
