Zima se počasi poslavlja, pa že razmišljamo o tem, kako bomo preživeli še eno vroče poletje. Urbani toplotni otok je besedna zveza, ki zaenkrat kroži le v strokovnih krogih, z njim pa imamo nevede bogate izkušnje tudi tisti, ki delamo in živimo v mestih. Za kaj točno gre, kako fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled izveste v Frekvenci X, v kateri se je s strokovnjaki s področja pogovarjal Maj Valerij.

Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?

Mesta imajo specifično klimo, ki je zaradi pozidave in aktivnosti prebivalcev precej drugačna od okoliške. Strnjena območja visokih gradenj in malo zelenja so idealna za nastanek toplotnega otoka, pojava, zaradi katerega je lahko temperatura občasno tudi za deset stopinj višja kot v okolici.

"To, da so mesta toplejša, je rezultat več okoliščin. Uporabljamo gradbeni material z visoko toplotno kapaciteto, nimamo zelenja, odprtih površin, ki bi lahko z izsuševanjem, izhlapevanjem zmanjševala to temperaturno razliko. Pomembna pa je tudi lega mesta. Če je mesto v kotlini, in slovenska mesta so vsa v kotlinah, se temu pridružijo še reliefni vzroki. Ker je zelo malo vetra, mesta ne more prevetriti. Ne smemo pozabiti pa tudi na antropogeno produkcijo toplote." – Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja

Geografskih značilnosti mest za zdaj ne moremo spreminjati, lahko pa učinke urbanega, toplotnega otoka omilimo s premišljenim načrtovanjem: "Pravilo, kako zmanjšati toplotni otok, je – nizke stavbe, široke ulice. Ekonomski interes pa narekuje ravno nasprotno. Pomembna je tudi izbira materialov, na primer izbira barve. Glavnina ogrevanja se zgodi ravno podnevi."

"Prva stvar je zavedanje, da problem imamo. Ljudje poleti vročino podcenjujejo, zdi se jim normalna. Ne pozabimo, da prihajajo tudi podnebne spremembe, ki bodo ta problem še bolj poglobile. To ne le škoduje starejšim, kroničnim bolnikom, zmanjšuje se tudi produktivnost drugih ljudi."

Maj Valerij