V Sloveniji gre skozi postopek zunajtelesne oploditve približno 3000 parov, če računamo, da je uspešnost od 25- do 30-odstotna, se torej rodi približno tisoč otrok. In če vemo, da se je leta 2020 v Sloveniji rodilo približno 19.000 otrok, pomeni, da se pet odstotkov otrok v Sloveniji rodi s postopkom zunajtelesne oploditve. V prejšnji oddaji smo lahko slišali, kakšni so bili začetki te tehnologije in kako hitro se je uveljavila ter da je danes tako rekoč sprejeta v družbi kot nekaj, kar parom pomaga do zanositve, če ne gre po naravni poti. Danes pa gremo prav tja, kjer se vse dogaja. Kako se vse začne v ginekološki ambulanti, kakšen je vrstni red diagnostike, skozi katero mora par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.

Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki

V Sloveniji gre skozi postopek zunajtelesne oploditve približno 3000 parov, če računamo, da je uspešnost od 25- do 30-odstotna, se torej rodi približno tisoč otrok. In če vemo, da se je leta 2020 v Sloveniji rodilo približno 19.000 otrok, pomeni, da se pet odstotkov otrok v Sloveniji rodi s postopkom zunajtelesne oploditve. V prejšnji oddaji smo lahko slišali, kakšni so bili začetki te tehnologije in kako hitro se je uveljavila ter da je danes tako rekoč sprejeta v družbi kot nekaj, kar parom pomaga do zanositve, če ne gre po naravni poti. Danes pa gremo prav tja, kjer se vse dogaja. Kako se vse začne v ginekološki ambulanti, kakšen je vrstni red diagnostike, skozi katero mora par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.

SOGOVORNIKI:
  • embriolog Borut Kovačič, UKC Maribor
  • specialistka ginekologije Eda Vrtačnik Bokal, UKC Ljubljana
  • specialistka klinične genetike Marija Volk, UKC Ljubljana

Maja Stepančič