Iskanje
Nekateri pravijo, da so verjetno najbolj zapletena stvaritev človeštva. Na nekaj kvadratnih centimetrih skrivajo več deset milijard tranzistorjev, ki jih lahko vidimo le pod elektronskim mikroskopom. Tiktakajo s frekvencami, večjimi od štirih gigahercev, torej v sekundi izvedejo štiri milijarde ciklov. Toda po drugi strani imajo čipi sila preprost izvor. Svojo pot začnejo kot pesek.
Zakaj je silicij najpogosteje uporabljena surovina za čipe in kako se raziskovalci spopadajo s perečo težavo odvajanja odvečne toplote iz čipov?
Nekateri pravijo, da so verjetno najbolj zapletena stvaritev človeštva. Na nekaj kvadratnih centimetrih skrivajo več deset milijard tranzistorjev, ki jih lahko vidimo le pod elektronskim mikroskopom. Tiktakajo s frekvencami, večjimi od štirih gigahercev, torej v sekundi izvedejo štiri milijarde ciklov. Toda po drugi strani imajo čipi sila preprost izvor. Svojo pot začnejo kot pesek.
Frekvenca X tokrat skupaj s strokovnim sodelavcem dr. Matejem Hušem preverja, kaj so čipi, iz česa so in kakšna prihodnost se jim piše.
GOSTA V ODDAJI:
Izr. prof. dr. Rok Žitko, Inštitut Jožef Stefan: "Mikroprocesorji EPIC imajo, recimo, 40 milijard tranzistorjev na zgolj nekaj kvadratnih centimetrih. Čipi so izjemno kompleksno stvar, pri kateri sodeluje več tisoč ljudi. Razvoj novega čipa je danes zelo zapletena naloga, ki stane na desetine milijonov evrov."
Remco van Erp, EPFL: "V naši skupini se ne ukvarjamo specifično s čipi, ki so vgrajeni v vaš prenosni računalnik, ampak se posvečamo napajalni elektroniki, torej tisti elektroniki, ki jo vsebujejo električni polnilci za naprave, električna vozila in tako naprej. Vzporedno smo zasnovali in prepletli tako elektronski kot hladilni sistem. Za vsak del čipa, kjer nastaja odvečna toplota, obstaja tudi kanalček, ki to toploto s pomočjo tekočine odvaja. Gre za prav posebno sožitje obeh sistemov, ki smo ju razvijali z roko v roki. Rezultat tega so energetsko učinkovitejše naprave, čip lahko bolj obremenimo brez nevarnosti, da bi se ta pregrel, in tudi hlajenje je učinkovitejše in energetsko manj potratno."
Nekateri pravijo, da so verjetno najbolj zapletena stvaritev človeštva. Na nekaj kvadratnih centimetrih skrivajo več deset milijard tranzistorjev, ki jih lahko vidimo le pod elektronskim mikroskopom. Tiktakajo s frekvencami, večjimi od štirih gigahercev, torej v sekundi izvedejo štiri milijarde ciklov. Toda po drugi strani imajo čipi sila preprost izvor. Svojo pot začnejo kot pesek.
Zakaj je silicij najpogosteje uporabljena surovina za čipe in kako se raziskovalci spopadajo s perečo težavo odvajanja odvečne toplote iz čipov?
Nekateri pravijo, da so verjetno najbolj zapletena stvaritev človeštva. Na nekaj kvadratnih centimetrih skrivajo več deset milijard tranzistorjev, ki jih lahko vidimo le pod elektronskim mikroskopom. Tiktakajo s frekvencami, večjimi od štirih gigahercev, torej v sekundi izvedejo štiri milijarde ciklov. Toda po drugi strani imajo čipi sila preprost izvor. Svojo pot začnejo kot pesek.
Frekvenca X tokrat skupaj s strokovnim sodelavcem dr. Matejem Hušem preverja, kaj so čipi, iz česa so in kakšna prihodnost se jim piše.
GOSTA V ODDAJI:
Izr. prof. dr. Rok Žitko, Inštitut Jožef Stefan: "Mikroprocesorji EPIC imajo, recimo, 40 milijard tranzistorjev na zgolj nekaj kvadratnih centimetrih. Čipi so izjemno kompleksno stvar, pri kateri sodeluje več tisoč ljudi. Razvoj novega čipa je danes zelo zapletena naloga, ki stane na desetine milijonov evrov."
Remco van Erp, EPFL: "V naši skupini se ne ukvarjamo specifično s čipi, ki so vgrajeni v vaš prenosni računalnik, ampak se posvečamo napajalni elektroniki, torej tisti elektroniki, ki jo vsebujejo električni polnilci za naprave, električna vozila in tako naprej. Vzporedno smo zasnovali in prepletli tako elektronski kot hladilni sistem. Za vsak del čipa, kjer nastaja odvečna toplota, obstaja tudi kanalček, ki to toploto s pomočjo tekočine odvaja. Gre za prav posebno sožitje obeh sistemov, ki smo ju razvijali z roko v roki. Rezultat tega so energetsko učinkovitejše naprave, čip lahko bolj obremenimo brez nevarnosti, da bi se ta pregrel, in tudi hlajenje je učinkovitejše in energetsko manj potratno."
Svet se tiho približuje eni največjih zdravstvenih kriz našega časa, bakterije postajajo vse odpornejše na antibiotike, nova zdravila, ki bi lahko vzpostavila varnostni zid pred superpatogeni, pa veliko prepočasi prihajajo na trg. V Frekvenci X preverjamo stanje v Sloveniji in po svetu in hkrati raziskujemo inovativne rešitve proti nevarni odpornosti bakterij.
37 min • 15. 04. 2026
Ste se kdaj zalotili, da samo še »na hitro« preverite telefon, nato pa uro pozneje še vedno drsite po zaslonu? Zakaj nas digitalni svet tako močno potegne vase? In kdaj se nedolžno brskanje sprevrže v odvisnost? V tokratni Frekvenci X gostimo priznano psihiatrinjo in avtorico uspešnice Dopaminska omama Anno Lembke, ki je bila ekspertna priča v odmevnem kalifornijskem primeru, v katerem je porota podjetji Meta in YouTube spoznala za krivi povzročanja odvisnosti pri mlajših uporabnikih.
45 min • 08. 04. 2026
Postni čas se bliža koncu in v tem obdobju je najbrž marsikdo svojim dodatnim kilogramom napovedal vojno. Pa se vsi ti čisto zares zavedajo, v kaj se spuščajo? Kot pravi gostja tokratne Frekvence X endokrinologinja Marija Pfeifer, je najslabše tako imenovano jo-jo hujšanje. Maščevje v našem telesu ni le odvečna zaloga kalorij, ampak zapleten in presenetljivo dejaven organ, ki vpliva na naš apetit in občutek lakote, manj znano pa je, da botruje tudi nekaterim resnim zdravstvenim zapletom, celo pojavu raka. Zakaj ni vseeno, kje v telesu se maščoba kopiči in zakaj strokovnjaki odsvetujejo večkratno hujšanje v življenju, pa v tokratni oddaji.
31 min • 01. 04. 2026
V novi epizodi Frekvence X se posvečamo prihajajoči misiji Artemis II, s katero bo Nasa prvič po več kot pol stoletja na pot okoli Lune znova poslala ljudi. Izstrelitev načrtujejo za začetek aprila, ob čemer ostaja največja neznanka, ali bo plovilo s človeško posadko tehnično zdržalo vrnitev skozi Zemljino atmosfero. Z gostoma – poznavalcem sodobne vesoljske tekme in astrofizikom – bomo razložili pomen misije, njene tehnološke posebnosti in tveganja ter razmišljali, ali Artemis II odpira novo poglavje človeškega raziskovanja vesolja.
45 min • 25. 03. 2026
V Tednu možganov smo tradicionalno združili moči z oddajo Možgani na dlani na Prvem programu Radia Slovenija, skupno epizodo z naslovom “Vojna strahov” lahko seveda najdete tudi med epizodami našega podkasta. Naša redno rubriko Xpertiza, v kateri spoznavamo mlade na začetku raziskovalne poti v znanosti, zato izjemoma objavljamo ločeno. Tokrat je z nami Jure Javornik s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Preučuje optičnovlakenske senzorje oziroma, poenostavljeno, kaj vse je mogoče doseči z merjenjem s svetlobo. Vabimo vas tudi na javno snemanje oddaje Radiovedni na Valu 202, med katerim bomo skupaj slavili radovednost v vseh njenih oblikah.
7 min • 20. 03. 2026
