Nedotakljivih v digitalnih odnosih ni, so le bolj in manj občutljivi. Težko si priznamo, a dejstvo je, da preveč časa preživimo s telefoni v rokah, stalna dosegljivost in priklopljenost posledično prinašata razpršeno pozornost in se polastita tudi kakovostnega spanca. Namesto, da bi kdaj raje imeli “možgane na paši”, jih prepuščamo digitalnim dražljajem. Tako se spreminjajo tudi odnosi v realnem svetu. Najbolj ranljivi so otroci in mladostniki, še posebej, ker družabna omrežja lahko predstavljajo iluzijo, kako kakovostno in “instagramično” je življenje drugih. Nezdravi digitalni odnosi nas lahko spravijo v stisko. Kaj pa se ob tem dogaja v možganih? Kdaj lahko digitalni odnosi prestopijo mejo odvisnosti? In zakaj naši možgani tako hlepijo po občutku povezanosti? Razpravljamo s psihologinjo dr. Amy Orben, nevropediatrinjo in znanstvenico dr. Tino Bregant in psihoterapevtom Petrom Topićem.
Avtorja: Mojca Delač in Luka Hvalc
Nedotakljivih v digitalnih odnosih ni, so le bolj in manj občutljivi. Kaj se ob tem dogaja v možganih? Kdaj lahko prestopimo meje odvisnosti? In zakaj naši možgani tako hlepijo po občutku povezanosti?
Nedotakljivih v digitalnih odnosih ni, so le bolj in manj občutljivi. Težko si priznamo, a dejstvo je, da preveč časa preživimo s telefoni v rokah, stalna dosegljivost in priklopljenost posledično prinašata razpršeno pozornost in se polastita tudi kakovostnega spanca. Namesto, da bi kdaj raje imeli “možgane na paši”, jih prepuščamo digitalnim dražljajem. Tako se spreminjajo tudi odnosi v realnem svetu.
Najbolj ranljivi so otroci in mladostniki, še posebej, ker družabna omrežja lahko predstavljajo iluzijo, kako kakovostno in “instagramično” je življenje drugih. Nezdravi digitalni odnosi nas lahko spravijo v stisko.
Kaj pa se ob tem dogaja v možganih? Kdaj lahko digitalni odnosi prestopijo mejo odvisnosti? In zakaj naši možgani tako hlepijo po občutku povezanosti? Razpravljamo s psihologinjo dr. Amy Orben, nevropediatrinjo in znanstvenico dr. Tino Bregant in psihoterapevtom Petrom Topićem.
“Smo generacija, ki spi najmanj časa v zgodovini civilizacije. Poleg tega smo dlje v službah in šola, veliko preostalega časa pa zremo v zaslone telefonov. Moramo si rezervirati tudi čas za spanje. Težava je v modri svetlobi, ki vpliva na izločanje nevrohormona melatonina. Pomembno je, da imamo v spalnici na polici knjigo, ne pa telefona. Prva stvar, ki se jo zjutraj dotaknemo, naj nikakor ne bo telefon.” (Dr. Tina Bregant)
“Pet minut na Instagramu ob vsebini, ki mi lahko škoduje, ni enako kot pet minut pogovora prek Skypa z babico ali pa pet minut klepeta s prijatelji na WhatsAppu. (dr. Amy Orben)
“Nedotakljivih v digitalnih odnosih ni. Največja umetnost v življenju je živeti med preveč in premalo. Smiselno je plavati nekje vmes.” (Peter Topić)
Človek ni otok je geslo letošnjega tedna možganov. S seboj, s teboj, s svetom vstopamo v različne odnose. Kaj pa se pri tem dogaja v naših možganih? V skupni tridelni seriji oddaj Frekvenca X in Možgani na dlani na Radiu Slovenija raziskujemo pomembnost odnosov za psihofizično zdravje, odnose v virtualnem svetu in vpliv hormona oksitocina na socialne možgane.
