Iskanje
“Vojna je mir. Svoboda je suženjstvo. Nevednost je moč.” Tako je pred natanko 70 leti George Orwell zapisal v romanu 1984. Je imel prav? Možnost večje (tehnološke) izbire ne pomeni nujno svetlejše prihodnosti. Niti v osebnem niti v družbenem smislu. Veliko podatkovje, družabna omrežja in algoritmi spreminjajo demokracijo in na novo definirajo pravila igre. Ključno bo najti konsenz okrog uporabe umetne inteligence in ohranitve ideje demokracije. Hladna vojna je preteklost, družbe prihodnosti bodo poleg podnebnih sprememb ogrožale informacijske in trgovinske krize, morebitne zlorabe orožja, ki ga bo upravljala umetna inteligenca. Kako bo z varnostjo, bo država namesto vojakov imela polno “kasarno” vrhunskih hekerjev, strokovnjakov za algoritme in robotskih psihiatrov? Osrednja gosta 4. dela serije Quo vadis, človek?! sta filozofinja Renata Salecl in obramboslovec Uroš Svete.
Avtorji: Luka Hvalc, Hana Hawlina in Jan Grilc
Človek prihodnosti bo moral poiskati konsenz okrog uporabe umetne inteligence in ohranitve ideje demokracije, bolj premišljeno bo moral reševati paradokse izbire. Kako bo z varnostjo?
“Vojna je mir. Svoboda je suženjstvo. Nevednost je moč.” Tako je pred natanko 70 leti George Orwell zapisal v romanu 1984. Je imel prav? Tako rekoč na vsakem koraku o nas kopičijo podatke, a ironično je vse bolj priljubljeno tudi zbiranje biometričnih podatkov o sebi. Samopoznavanje radi prelagamo na aplikacije, ker želimo imeti več nadzora nad samim seboj, celo svojo biologijo, iskanjem partnerja. A kvantificirani jaz, gensko testiranje, digitalni sledilci fizičnega in psihičnega zdravja ter drugi algoritmi skrivajo veliko pasti. Ali nas v prihodnosti čaka še več anksioznosti glede izbire ali bomo odločitve prelagali na algoritme, ki trdijo, da nas poznajo bolje, kot poznamo sami sebe? Zakaj algoritmi ne morejo preprečiti izgorelosti, “kuge” človeka sedanjosti in prihodnosti?
“Sem optimistka glede mladih. Predvidevam, da bodo znali algoritme in umetno inteligenco uporabiti v pozitivne namene.”
Dr. Renata Salecl, filozofinja
Možnost večje (tehnološke) izbire ne pomeni nujno svetlejše prihodnosti. Niti v osebnem niti v družbenem smislu. Veliko podatkovje, družabna omrežja in algoritmi spreminjajo demokracijo in na novo definirajo pravila igre. Ključno bo najti konsenz okrog uporabe umetne inteligence in ohranitve ideje demokracije. Hladna vojna je preteklost, družbe prihodnosti bodo poleg podnebnih sprememb ogrožale informacijske in trgovinske krize, morebitne zlorabe orožja, ki ga bo upravljala umetna inteligenca. Kako bo z varnostjo, bo država namesto vojakov imela polno “kasarno” vrhunskih hekerjev, strokovnjakov za algoritme in robotskih psihiatrov?
“Vesolje je ponovno na sceni. Američani bi radi vrnili človeka na Luno. Obstaja tržni interes za vesolje, predvsem zaradi naravnih virov in morebitne kolonizacije. Pri tem se bo ponovno odprlo vprašanje, kako se bo v vesolju aktivirala vojaška dimenzija.”
Dr. Uroš Svete, obramboslovec
? Algoritmi demokracije ali kako najti konsenz o uporabi umetne inteligence. Kaj pa paradoksi izbire človeka prihodnosti?
▶️ Prof. dr. Renata Salecl podrobno v novi @FrekvencaX. Jutri zgodaj zjutraj med podkasti, ob 12.00 tudi v etru @Val202 pic.twitter.com/7yVgOxPRmt
— Luka Hvalc (@vahlc) May 29, 2019
“Vojna je mir. Svoboda je suženjstvo. Nevednost je moč.” Tako je pred natanko 70 leti George Orwell zapisal v romanu 1984. Je imel prav? Možnost večje (tehnološke) izbire ne pomeni nujno svetlejše prihodnosti. Niti v osebnem niti v družbenem smislu. Veliko podatkovje, družabna omrežja in algoritmi spreminjajo demokracijo in na novo definirajo pravila igre. Ključno bo najti konsenz okrog uporabe umetne inteligence in ohranitve ideje demokracije. Hladna vojna je preteklost, družbe prihodnosti bodo poleg podnebnih sprememb ogrožale informacijske in trgovinske krize, morebitne zlorabe orožja, ki ga bo upravljala umetna inteligenca. Kako bo z varnostjo, bo država namesto vojakov imela polno “kasarno” vrhunskih hekerjev, strokovnjakov za algoritme in robotskih psihiatrov? Osrednja gosta 4. dela serije Quo vadis, človek?! sta filozofinja Renata Salecl in obramboslovec Uroš Svete.
Avtorji: Luka Hvalc, Hana Hawlina in Jan Grilc
Človek prihodnosti bo moral poiskati konsenz okrog uporabe umetne inteligence in ohranitve ideje demokracije, bolj premišljeno bo moral reševati paradokse izbire. Kako bo z varnostjo?
“Vojna je mir. Svoboda je suženjstvo. Nevednost je moč.” Tako je pred natanko 70 leti George Orwell zapisal v romanu 1984. Je imel prav? Tako rekoč na vsakem koraku o nas kopičijo podatke, a ironično je vse bolj priljubljeno tudi zbiranje biometričnih podatkov o sebi. Samopoznavanje radi prelagamo na aplikacije, ker želimo imeti več nadzora nad samim seboj, celo svojo biologijo, iskanjem partnerja. A kvantificirani jaz, gensko testiranje, digitalni sledilci fizičnega in psihičnega zdravja ter drugi algoritmi skrivajo veliko pasti. Ali nas v prihodnosti čaka še več anksioznosti glede izbire ali bomo odločitve prelagali na algoritme, ki trdijo, da nas poznajo bolje, kot poznamo sami sebe? Zakaj algoritmi ne morejo preprečiti izgorelosti, “kuge” človeka sedanjosti in prihodnosti?
“Sem optimistka glede mladih. Predvidevam, da bodo znali algoritme in umetno inteligenco uporabiti v pozitivne namene.”
Dr. Renata Salecl, filozofinja
Možnost večje (tehnološke) izbire ne pomeni nujno svetlejše prihodnosti. Niti v osebnem niti v družbenem smislu. Veliko podatkovje, družabna omrežja in algoritmi spreminjajo demokracijo in na novo definirajo pravila igre. Ključno bo najti konsenz okrog uporabe umetne inteligence in ohranitve ideje demokracije. Hladna vojna je preteklost, družbe prihodnosti bodo poleg podnebnih sprememb ogrožale informacijske in trgovinske krize, morebitne zlorabe orožja, ki ga bo upravljala umetna inteligenca. Kako bo z varnostjo, bo država namesto vojakov imela polno “kasarno” vrhunskih hekerjev, strokovnjakov za algoritme in robotskih psihiatrov?
“Vesolje je ponovno na sceni. Američani bi radi vrnili človeka na Luno. Obstaja tržni interes za vesolje, predvsem zaradi naravnih virov in morebitne kolonizacije. Pri tem se bo ponovno odprlo vprašanje, kako se bo v vesolju aktivirala vojaška dimenzija.”
Dr. Uroš Svete, obramboslovec
? Algoritmi demokracije ali kako najti konsenz o uporabi umetne inteligence. Kaj pa paradoksi izbire človeka prihodnosti?
▶️ Prof. dr. Renata Salecl podrobno v novi @FrekvencaX. Jutri zgodaj zjutraj med podkasti, ob 12.00 tudi v etru @Val202 pic.twitter.com/7yVgOxPRmt
— Luka Hvalc (@vahlc) May 29, 2019
V tokratni Frekvenci X se posvečamo tistim, ki so s svojim znanstvenim delom sooblikovali obraz slovenske znanosti. Predstavljamo sedem portretov letošnjih Zoisovih in Puhovih nagrajencev, raziskovalcev in inovatorjev, ki so z nami delili raziskovalne vpoglede in ozadja projektov, s katerimi prispevajo k boljšemu razumevanju sveta in h konkretnim rešitvam v praksi.
37 min • 10. 12. 2025
Različne poglede in interese je mogoče tudi v vsakdanjem življenju preseči s pogajanji, kar poleg močne volje in mentalne trdnosti zahteva posebne veščine in kompetence. Še bolj kompleksna so pogajanja na področjih gospodarskih, političnih in diplomatskih interesov, kar spremljamo tudi pri aktualnih poskusih mirovnih pogajanj. V drugem delu Frekvence X o pogajanjih osvetljujemo nekatera teoretična in praktična ozadja diplomatskih in političnih pogajanj, svoje izkušnje nam zaupata dolgoletni evropski komisar dr. Janez Potočnik in profesor mednarodnih odnosov dr. Boštjan Udovič.
35 min • 03. 12. 2025
Različni pogledi in interesi pogosto vodijo v spore in konflikte, ki jih je mogoče preseči le z dogovorom. Ključna veščina pri tem so pogajanja, s katerimi se srečujemo na številnih ravneh. V zasebnem življenju, v službenem okolju, pogajajo se sindikati in podjetja, pogaja se vlada, pogajajo se politiki, diplomacija skuša s pogajanji končati vojne. Za vsakimi pogajanji stojijo specifični mehanizmi, strategije, veščine, kompetence, simulacijske prakse in diplomatski postopki, ki sooblikujejo razplete v politiki, pravu, gospodarstvu in v vsakdanjem življenju.
33 min • 26. 11. 2025
Vsakič, ko na nebu zagori zvezdni utrinek, se vprašamo, kaj pravzaprav prinašajo ti drobni popotniki iz vesolja. Asteroidi in meteoriti niso na Zemljo prinesli le niklja, bakra in zlata, temveč morda tudi prve organske molekule in gradnike življenja. V tokratni Frekvenci X iščemo odgovore o tem, katere kamnine in elementi so prišli iz vesolja, kako so oblikovali naš planet in zakaj je od njih odvisna sodobna tehnologija. Vabljeni na odisejado od večkilometrskih kraterjev do vzorcev, ki jih danes prinašajo vesoljske sonde.
39 min • 19. 11. 2025
Deseti november je letos prvič tudi slovenski dan znanosti. Na Valu 202 smo ga zaznamovali v nabito polni kavarni Slovenskega etnografskega muzeja, kjer smo v soorganizaciji z Znanostjo na cesti pripravili pub kviz o znanosti v Sloveniji. Večer sta povezovala Maja Ratej in Jakob Mali, ki sta občinstvo popeljala skozi presenetljiva, smešna in tudi čisto resna vprašanja – od kavitacije in črnega ogljika do ekstremofilnih gliv, kvantne komunikacije in Nobelovih nagrajencev. Z nami so bili raziskovalci, ki so nekatere odgovore razložili kar v živo, ekipe so tekmovale z domiselnostjo in iskrivimi odgovori, publika je navijala, mi pa smo praznovali znanost tako, kot jo najbolje poznamo: z radovednostjo, humorjem in dobrim vzdušjem.
38 min • 12. 11. 2025
