Iskanje
Saj poznate tisto Einsteinovo: “Če nečesa, kar počneš, ne znaš razložiti 6-letniku, tega tudi sam ne razumeš.” Prava umetnost zna biti nekaj zelo kompleksnega strniti v elegantno in lepo razumljivo celoto. Na Znanstvenem slamu 2018 je na inovativen način svoja raziskovalna dela predstavilo deset raziskovalcev. Od skrivnostnega življenja jezer do lepote paličnega mešalnika. Od moderne čistilke plazme do tlakovcev in simetrije.
Od skrivnostnega življenja jezer do lepote paličnega mešalnika. Od moderne čistilke plazme do tlakovcev in simetrije
Saj poznate tisto Einsteinovo: “Če nečesa, kar počneš, ne znaš razložiti 6-letniku, tega tudi sam ne razumeš.” Prava umetnost zna biti nekaj zelo kompleksnega strniti v elegantno in lepo razumljivo celoto. Na Znanstvenem slamu 2018 je inovativno svoja raziskovalna dela predstavilo deset raziskovalcev. Od skrivnostnega življenja jezer do lepote paličnega mešalnika. Od moderne čistilke plazme do tlakovcev in simetrije.
“Visokogorska jezera so zanimiva, ker so težko dostopna in na prvi pogled pričakujemo, da bo v njih zelo malo človeškega vpliva. Kako smo bili presenečeni, ker ni tako. V jezerih pri nas, tudi tistih najbolj oddaljenih, je zabeležena katastrofa v Černobilu. Atomske bombe ne pustijo razdejanja le na ožjem območju, ampak pošljejo v atmosfero kup kemičnih substanc, mi opazujemo na primer cezij 137. V jezeru njegova vrednost skoči do neba in potem nazaj,” pripoveduje zmagovalec Andrej Šmuc z Oddelka za geologijo na Naravoslovnotehniški fakulteti UL. Da bi čim bolj vživeto predstavil svoj projekt z naslovom Skrivno življenje jezer, je v dvorano ob pomoči prijateljev prinesel velik gumijasti čoln.
V ponedeljek smo lahko v živo ali v spletnem prenosu slišali več tudi o zelenih mikrotovarnah prihodnosti, lepoti paličnega mešalnika, kako bi lahko bolj ustvarjalno polagali tlakovce. Slišali smo več o veliko bolj skrivnostnem drugem življenju zdravil, ko prek nas zaidejo v okolje, in se zabavali ob tem, kako je mogoče iz pralnega stroja tudi doktorirati.
“Večina ljudi se ne zaveda, da je znanost vsak dan okoli nas. Splošni javnosti moramo predstaviti, da je znanost povsod in je pomembna.”
Arijana Filipić
Saj poznate tisto Einsteinovo: “Če nečesa, kar počneš, ne znaš razložiti 6-letniku, tega tudi sam ne razumeš.” Prava umetnost zna biti nekaj zelo kompleksnega strniti v elegantno in lepo razumljivo celoto. Na Znanstvenem slamu 2018 je na inovativen način svoja raziskovalna dela predstavilo deset raziskovalcev. Od skrivnostnega življenja jezer do lepote paličnega mešalnika. Od moderne čistilke plazme do tlakovcev in simetrije.
Od skrivnostnega življenja jezer do lepote paličnega mešalnika. Od moderne čistilke plazme do tlakovcev in simetrije
Saj poznate tisto Einsteinovo: “Če nečesa, kar počneš, ne znaš razložiti 6-letniku, tega tudi sam ne razumeš.” Prava umetnost zna biti nekaj zelo kompleksnega strniti v elegantno in lepo razumljivo celoto. Na Znanstvenem slamu 2018 je inovativno svoja raziskovalna dela predstavilo deset raziskovalcev. Od skrivnostnega življenja jezer do lepote paličnega mešalnika. Od moderne čistilke plazme do tlakovcev in simetrije.
“Visokogorska jezera so zanimiva, ker so težko dostopna in na prvi pogled pričakujemo, da bo v njih zelo malo človeškega vpliva. Kako smo bili presenečeni, ker ni tako. V jezerih pri nas, tudi tistih najbolj oddaljenih, je zabeležena katastrofa v Černobilu. Atomske bombe ne pustijo razdejanja le na ožjem območju, ampak pošljejo v atmosfero kup kemičnih substanc, mi opazujemo na primer cezij 137. V jezeru njegova vrednost skoči do neba in potem nazaj,” pripoveduje zmagovalec Andrej Šmuc z Oddelka za geologijo na Naravoslovnotehniški fakulteti UL. Da bi čim bolj vživeto predstavil svoj projekt z naslovom Skrivno življenje jezer, je v dvorano ob pomoči prijateljev prinesel velik gumijasti čoln.
V ponedeljek smo lahko v živo ali v spletnem prenosu slišali več tudi o zelenih mikrotovarnah prihodnosti, lepoti paličnega mešalnika, kako bi lahko bolj ustvarjalno polagali tlakovce. Slišali smo več o veliko bolj skrivnostnem drugem življenju zdravil, ko prek nas zaidejo v okolje, in se zabavali ob tem, kako je mogoče iz pralnega stroja tudi doktorirati.
“Večina ljudi se ne zaveda, da je znanost vsak dan okoli nas. Splošni javnosti moramo predstaviti, da je znanost povsod in je pomembna.”
Arijana Filipić
Sekati ali ne sekati? To je (zdaj) vprašanje, ki v nekoliko poenostavljeni, skoraj shakespearjanski maniri povzema eno osrednjih dilem sonaravnega upravljanja planeta. Različni pogledi na okolje izhajajo iz čustev in asociacij, ki jih sprožajo pobude za varstvo narave ter strokovni ukrepi. Ista zamisel lahko pri različnih skupinah ljudi povzroči povsem nasprotne odzive. Prave odločitve so zato ključne: varovanje okolja je pomembna vrednota, ki usmerja naše politične, gospodarske in osebne odločitve, čeprav je zelena agenda – tudi zaradi geopolitičnih razmer – v krizi. V prvem delu se podajamo v gozd, s sogovorniki premišljujemo različne vidike upravljanja z naravo, spoznamo proces podivljanja.
46 min • 21. 01. 2026
Nekdanja Nasina astronavtka Sunita Williams, rekorderka po skupnem času vesoljskih sprehodov med ženskami, je te dni znova na obisku v Sloveniji. Našo državo je obiskala že večkrat, nazadnje oktobra lani, ko je skupaj z mamo in sestro obiskala Leše pri Tržiču, rojstno vas svoje prababice Marije Bohinec. To je bilo kmalu po njeni zadnji vesoljski misiji, ki bi morala trajati le osem dni, a se je zaradi tehničnih težav z Boeingovim plovilom Starliner podaljšala na več kot devet mesecev. Njen tokratni tridnevni obisk pa je namenjen predstavitvi njenih izkušenj z življenjem in delom v vesolju, razpravi o sodelovanju na področju raziskovanja vesolja ter spodbujanju zanimanja za znanost med mladimi. Med drugim je včeraj obiskala tudi ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko, kjer je nagovorila poln avditorij po večini mladih obiskovalcev.
18 min • 15. 01. 2026
Sprašujemo se, kako pozitivno vplivati na črevesno mikrobioto, se primerno gibati in jesti, da bomo imeli zdravo črevesje in s tem tudi telo ter možgane. Zato v tokratni oddaji ponujamo tudi jedilnik, s katerim si lahko pomagamo pri boljšem delovanju našega telesa, predvsem naših možganov. Že kar nekaj časa je znano, da našemu črevesju pravimo tudi drugi možgani, v zadnjih letih pa smo prišli do spoznanj, da imajo črevesje in mikroorganizmi v njem pomembno vlogo tudi pri razvoju duševnih bolezni, kot so tesnoba, depresija, shizofrenija, pa tudi nevrodegenerativnih bolezni, kot je Parkinsonova bolezen.
34 min • 14. 01. 2026
Pametni telefoni, ure, prstani in podobne naprave nam danes omogočajo merjenje na vsakem koraku. Dobesedno. Pa tudi, ko ležimo v postelji. Aplikacija nam zjutraj pove, kako smo spali, v kakšnem stresu smo, koliko korakov smo naredili v prejšnjih dneh. Ker nas ti merilci pogosto pospremijo v novo leto in nam v njem pomagajo pri izpolnjevanju različnih zaobljub, v Frekvenci X raziskujemo, kaj vse ponuja trg merilcev, kako zanesljive so te naprave, v katerih primerih so koristne in kdaj njihova uporaba postane patološka. Pa tudi, zakaj se kot družba tako radi merimo in primerjamo.
41 min • 07. 01. 2026
Za konec leta na Frekvenci X listamo po novi knjigi Zgodbe o slovenskih znanstvenikih in znanstvenicah fizika Antona Gradiška, in to vse od srednjeveških motrilcev neba do sodobnih raziskovalcev 20. stoletja. Spoznali bomo ljudi, ki so znanost pri nas soustvarjali na presenetljive načine: na primer kdo je svetu predstavil človeško ribico, kdo je prisluškoval žuželkam, katera aristokratinja je bila neumorna v arheoloških izkopavanjih in kako je slovenski raketni inženir razmišljal o vožnji po vesolju. Svoja zgodba pa je tudi, kako sta se egipčanska mumija in krokodil znašla v Ljubljani.
37 min • 31. 12. 2025
