Iskanje
Podkast Frekvence X smo snemali v kavarni Mafija na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Tema: družbene predstave o človeškem telesu. Pred našimi očmi je bilo človeško telo – analizirali smo predstave telesa v različnih filozofskih tradicijah: vlogo medicine in drugih znanosti pri oblikovanju teh predstav, vpliv religij in drugih mističnih narativov na oblikovanje diskurza o telesu skozi zgodovino, pa tudi vse močnejši vpliv modernih tehnologij nanj, npr. mobilnih aplikacij, ki omogočajo najpreprostejši nadzor in “optimizacijo” naših strojev doslej.
Gostje:
Dr. Mirt Komel, filozof, Fakulteta za družbene vede
Miha Blažič – N’toko, glasbenik, kolumnist in aktivist
Dr. Matevž Dular, raziskovalec, Fakulteta za strojništvo
Družbene predstave o človeškem telesu: zakaj svoje telo dojemamo kot stroj in svoj um kot od telesa ločeno kontrolno sobo?
22. februarja smo snemali podkast v kavarni Mafija na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Tema: družbene predstave o človeškem telesu.
Pred našimi očmi je bilo človeško telo – analizirali smo predstave telesa v različnih filozofskih tradicijah: vlogo medicine in drugih znanosti pri oblikovanju teh predstav, vpliv religij in drugih mističnih narativov na oblikovanje diskurza o telesu skozi zgodovino.
“Če parafraziram Einsteina: telo je iluzija, čeprav trdovratna. To, kar pojmujemo kot telo, je rezultat zelo specifičnih diskurzov.” – dr. Mirt Komel, filozof, Fakulteta za družbene vede
Vse močnejši je tudi vpliv modernih tehnologij na naša telesa. Mobilne aplikacije omogočajo najpreprostejši nadzor in “optimizacijo” naših strojev doslej. “Vse, kar imamo v telesu, smo aplicirali na stroje. Obratno ne gre,” pravi dr. Matevž Dular, raziskovalec na Fakulteti za strojništvo. Vpogled v družbeni odnos do koristnosti telesa ponuja tudi inženirski vidik upravljanja z našimi telesi kot s stroji – ali lekcije iz tehniških ved uporabljamo tudi za čim boljše izkoriščanje teles? “Produktivnost je v družbi vendarle prinesla tudi marsikaj dobrega. Ljudje si lahko privoščijo več kot nekoč.”
Od leve proti desni: dr. Mirt Komel, Mitja Peček, Miha Blažič - N'Toko, Jan Grilc, dr. Matevž Dular
“V kapitalizmu imajo stroji predvsem funkcijo povečevanja produktivnosti. Človeško telo pri tem ni izjema.” – Miha Blažič – N’toko, glasbenik, kolumnist in aktivist
Kako predstave o telesu utrjuje popularna kultura z oglaševanjem ideala večno mladega in zdravega telesa? Telo je pridobilo tudi funkcijo, ki so jo včasih zasedale materialne dobrine. “Zunanja podoba telesa je ostanek statusnega simbola, to je tisto, kar je nadomestilo novo fasado hiše in avto. Generacija, ki nima dostopa do teh dobrin, želi vsaj videti glamurozno,” opaža Miha Blažič.
“Ključno je vprašanje obstojnosti sveta. Ločevanje odpadkov in vožnja z električnim avtom sta kot mikromolitev zahodnega sveta.” – dr. Mirt Komel
Podkast Frekvence X smo snemali v kavarni Mafija na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Tema: družbene predstave o človeškem telesu. Pred našimi očmi je bilo človeško telo – analizirali smo predstave telesa v različnih filozofskih tradicijah: vlogo medicine in drugih znanosti pri oblikovanju teh predstav, vpliv religij in drugih mističnih narativov na oblikovanje diskurza o telesu skozi zgodovino, pa tudi vse močnejši vpliv modernih tehnologij nanj, npr. mobilnih aplikacij, ki omogočajo najpreprostejši nadzor in “optimizacijo” naših strojev doslej.
Gostje:
Dr. Mirt Komel, filozof, Fakulteta za družbene vede
Miha Blažič – N’toko, glasbenik, kolumnist in aktivist
Dr. Matevž Dular, raziskovalec, Fakulteta za strojništvo
Družbene predstave o človeškem telesu: zakaj svoje telo dojemamo kot stroj in svoj um kot od telesa ločeno kontrolno sobo?
22. februarja smo snemali podkast v kavarni Mafija na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Tema: družbene predstave o človeškem telesu.
Pred našimi očmi je bilo človeško telo – analizirali smo predstave telesa v različnih filozofskih tradicijah: vlogo medicine in drugih znanosti pri oblikovanju teh predstav, vpliv religij in drugih mističnih narativov na oblikovanje diskurza o telesu skozi zgodovino.
“Če parafraziram Einsteina: telo je iluzija, čeprav trdovratna. To, kar pojmujemo kot telo, je rezultat zelo specifičnih diskurzov.” – dr. Mirt Komel, filozof, Fakulteta za družbene vede
Vse močnejši je tudi vpliv modernih tehnologij na naša telesa. Mobilne aplikacije omogočajo najpreprostejši nadzor in “optimizacijo” naših strojev doslej. “Vse, kar imamo v telesu, smo aplicirali na stroje. Obratno ne gre,” pravi dr. Matevž Dular, raziskovalec na Fakulteti za strojništvo. Vpogled v družbeni odnos do koristnosti telesa ponuja tudi inženirski vidik upravljanja z našimi telesi kot s stroji – ali lekcije iz tehniških ved uporabljamo tudi za čim boljše izkoriščanje teles? “Produktivnost je v družbi vendarle prinesla tudi marsikaj dobrega. Ljudje si lahko privoščijo več kot nekoč.”
Od leve proti desni: dr. Mirt Komel, Mitja Peček, Miha Blažič - N'Toko, Jan Grilc, dr. Matevž Dular
“V kapitalizmu imajo stroji predvsem funkcijo povečevanja produktivnosti. Človeško telo pri tem ni izjema.” – Miha Blažič – N’toko, glasbenik, kolumnist in aktivist
Kako predstave o telesu utrjuje popularna kultura z oglaševanjem ideala večno mladega in zdravega telesa? Telo je pridobilo tudi funkcijo, ki so jo včasih zasedale materialne dobrine. “Zunanja podoba telesa je ostanek statusnega simbola, to je tisto, kar je nadomestilo novo fasado hiše in avto. Generacija, ki nima dostopa do teh dobrin, želi vsaj videti glamurozno,” opaža Miha Blažič.
“Ključno je vprašanje obstojnosti sveta. Ločevanje odpadkov in vožnja z električnim avtom sta kot mikromolitev zahodnega sveta.” – dr. Mirt Komel
Ker v teh dneh na Valu intenzivno spremljamo pestro olimpijsko dogajanje, ima Frekvenca X ustvarjalni premor, v tem času pa vas spominjamo na nekaj preteklih oddaj, v katerih smo zasledovali zvezo športa, znanosti in zdravja.
23 min • 09. 02. 2026
Na dan vdihnemo približno 20.000-krat, a se tega skoraj ne zavedamo. A čeprav je dihanje avtonomno, ga lahko – paradoksalno – tudi nadzorujemo. V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se v resnici dogaja ob vsakem vdihu in izdihu: kako dihanje vpliva na srčni utrip, krvni tlak, možgane in čustva in zakaj nas lahko že nekaj počasnih vdihov dejansko umiri. Od prvega novorojenčkovega vdiha do samoumiritvenega izdiha: vdihnite z nami v tokratni Frekvenci X.
43 min • 04. 02. 2026
Vrnitev volka v evropski prostor deluje kot lakmusov papir: ob stiku z resničnostjo razkrije globoko zakoreninjene družbene napetosti. Na eni strani je idealizirana podoba divjine, na drugi vsakdanja realnost podeželja, kjer volk ni simbol, temveč konkretna in otipljiva grožnja. Volk Slavc se je skotil v Sloveniji in prehodil več kot 1500 kilometrov do Italije, kjer je ustvaril nov zarod. Njegova sled nas uči, da prihodnost ne pomeni vrnitve v idilo preteklosti, temveč zahteva nenehno pogajanje: med človekom in divjino, med redom in kaosom, med strahom in upanjem. To občutijo tudi na Blokah, ki so eno izmed območij v Sloveniji, kjer je srečanje z medvedom skorajda nekaj vsakdanjega, domačini pa pogosto naletijo tudi na sledi volkov in risov. Kako torej urediti »odnose« in omogočiti sobivanje med ljudmi in velikimi zvermi?
53 min • 28. 01. 2026
Sekati ali ne sekati? To je (zdaj) vprašanje, ki v nekoliko poenostavljeni, skoraj shakespearjanski maniri povzema eno osrednjih dilem sonaravnega upravljanja planeta. Različni pogledi na okolje izhajajo iz čustev in asociacij, ki jih sprožajo pobude za varstvo narave ter strokovni ukrepi. Ista zamisel lahko pri različnih skupinah ljudi povzroči povsem nasprotne odzive. Prave odločitve so zato ključne: varovanje okolja je pomembna vrednota, ki usmerja naše politične, gospodarske in osebne odločitve, čeprav je zelena agenda – tudi zaradi geopolitičnih razmer – v krizi. V prvem delu se podajamo v gozd, s sogovorniki premišljujemo različne vidike upravljanja z naravo, spoznamo proces podivljanja.
46 min • 21. 01. 2026
Nekdanja Nasina astronavtka Sunita Williams, rekorderka po skupnem času vesoljskih sprehodov med ženskami, je te dni znova na obisku v Sloveniji. Našo državo je obiskala že večkrat, nazadnje oktobra lani, ko je skupaj z mamo in sestro obiskala Leše pri Tržiču, rojstno vas svoje prababice Marije Bohinec. To je bilo kmalu po njeni zadnji vesoljski misiji, ki bi morala trajati le osem dni, a se je zaradi tehničnih težav z Boeingovim plovilom Starliner podaljšala na več kot devet mesecev. Njen tokratni tridnevni obisk pa je namenjen predstavitvi njenih izkušenj z življenjem in delom v vesolju, razpravi o sodelovanju na področju raziskovanja vesolja ter spodbujanju zanimanja za znanost med mladimi. Med drugim je včeraj obiskala tudi ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko, kjer je nagovorila poln avditorij po večini mladih obiskovalcev.
18 min • 15. 01. 2026
