Iskanje
15 min • 16. 11. 2017
Nevtronsko sipanje je nova metoda, s katero se ukvarjajo tudi slovenski znanstveniki, z njeno pomočjo si lahko med drugim obetamo še večji napredek kvantnega računalništva, razvoj alternativnih virov energije in nova dognanja v medicini in farmaciji. Kako bodo sodobni pristopi v raziskavah magnetizma in materialov spremenili industrijo in naše življenje, na katerih področjih lahko nevtroni prispevajo ključne korake in kakšna je pri tem vloga slovenskih znanstvenikov? Podkast smo posneli v študentski Kavarni Mafija na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Gosta sta bila dr. Franci Merzel s Kemijskega inštituta in dr. Matej Pregelj z Inštituta Jožefa Štefana, v Grenoble smo poklicali dr. Marka Johnsona.
Z metodo nevtronskega sipanja si lahko obetamo še večji napredek kvantnega računalništva, razvoj alternativnih virov energije in nova dognanja v medicini in farmaciji
Magnetni materiali so ključni, da lahko danes na računalniške diske shranjujemo tudi več terabajtov podatkov. Prenos znanja o magnetizmu v industrijo se nazorno kaže tudi na področju sodobnih elektromotorjev, ki so manjši in uporabnejši kot nekoč: če jih je imel nekoč yugo manj kot 10, je v modernem avtomobilu več tisoč elektromotorjev. V prihodnosti si od magnetnih materialov obetamo še zanimivejše aplikacije, od kvantnega računalništva do direktne elektro-magnetne pretvorbe. Pri teh raziskavah ima zelo pomembno vlogo uporaba nevtronskega sipanja.
“S pomočjo sipanja nevtronov smo prišli do zelo jasnih eksperimentalnih dokazov, zakaj nastane diabetes tipa 2 in da je današnje razumevanje nastanka diabetesa napačno.”
Dr. Mark Johnson, inštitut Laue Langevin iz Grenobla
Poleg magnetnih lastnosti pa sipanje nevtronov posreduje pomembno komplementarno sliko tudi o strukturi in dinamiki snovi k drugim eksperimentalnim tehnikam, kot so sipanje rentgenskih žarkov, jedrska magnetna resonanca in vibracijska spektroskopija, elektronska mikroskopija. S kombinacijo raziskav z nevtronskim sipanjem in računalniškimi simulacijami je znanstvenikom že uspelo pojasniti velik razpon vrednosti za elastičnost molekul DNK, meritve z nevtronsko reflektometrijo pa so omogočile tudi vpogled v začetno stopnjo tvorbe por v celičnih membranah.
Kako bodo sodobni pristopi v raziskavah magnetizma in materialov spremenili industrijo in naše življenje, na katerih področjih lahko nevtroni prispevajo ključne korake?
Kako bodo sodobni pristopi v raziskavah magnetizma in materialov spremenili industrijo in naše življenje, na katerih področjih lahko nevtroni prispevajo ključne korake?
Javno snemanje #zdaj v #mafija! pic.twitter.com/YbI4sp9LTY
— Frekvenca X (@FrekvencaX) November 9, 2017
Nevtronsko sipanje je nova metoda, s katero se ukvarjajo tudi slovenski znanstveniki, z njeno pomočjo si lahko med drugim obetamo še večji napredek kvantnega računalništva, razvoj alternativnih virov energije in nova dognanja v medicini in farmaciji. Kako bodo sodobni pristopi v raziskavah magnetizma in materialov spremenili industrijo in naše življenje, na katerih področjih lahko nevtroni prispevajo ključne korake in kakšna je pri tem vloga slovenskih znanstvenikov? Podkast smo posneli v študentski Kavarni Mafija na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Gosta sta bila dr. Franci Merzel s Kemijskega inštituta in dr. Matej Pregelj z Inštituta Jožefa Štefana, v Grenoble smo poklicali dr. Marka Johnsona.
Z metodo nevtronskega sipanja si lahko obetamo še večji napredek kvantnega računalništva, razvoj alternativnih virov energije in nova dognanja v medicini in farmaciji
Magnetni materiali so ključni, da lahko danes na računalniške diske shranjujemo tudi več terabajtov podatkov. Prenos znanja o magnetizmu v industrijo se nazorno kaže tudi na področju sodobnih elektromotorjev, ki so manjši in uporabnejši kot nekoč: če jih je imel nekoč yugo manj kot 10, je v modernem avtomobilu več tisoč elektromotorjev. V prihodnosti si od magnetnih materialov obetamo še zanimivejše aplikacije, od kvantnega računalništva do direktne elektro-magnetne pretvorbe. Pri teh raziskavah ima zelo pomembno vlogo uporaba nevtronskega sipanja.
“S pomočjo sipanja nevtronov smo prišli do zelo jasnih eksperimentalnih dokazov, zakaj nastane diabetes tipa 2 in da je današnje razumevanje nastanka diabetesa napačno.”
Dr. Mark Johnson, inštitut Laue Langevin iz Grenobla
Poleg magnetnih lastnosti pa sipanje nevtronov posreduje pomembno komplementarno sliko tudi o strukturi in dinamiki snovi k drugim eksperimentalnim tehnikam, kot so sipanje rentgenskih žarkov, jedrska magnetna resonanca in vibracijska spektroskopija, elektronska mikroskopija. S kombinacijo raziskav z nevtronskim sipanjem in računalniškimi simulacijami je znanstvenikom že uspelo pojasniti velik razpon vrednosti za elastičnost molekul DNK, meritve z nevtronsko reflektometrijo pa so omogočile tudi vpogled v začetno stopnjo tvorbe por v celičnih membranah.
Kako bodo sodobni pristopi v raziskavah magnetizma in materialov spremenili industrijo in naše življenje, na katerih področjih lahko nevtroni prispevajo ključne korake?
Kako bodo sodobni pristopi v raziskavah magnetizma in materialov spremenili industrijo in naše življenje, na katerih področjih lahko nevtroni prispevajo ključne korake?
Javno snemanje #zdaj v #mafija! pic.twitter.com/YbI4sp9LTY
— Frekvenca X (@FrekvencaX) November 9, 2017
Ker v teh dneh na Valu intenzivno spremljamo pestro olimpijsko dogajanje, ima Frekvenca X ustvarjalni premor, v tem času pa vas spominjamo na nekaj preteklih oddaj, v katerih smo zasledovali zvezo športa, znanosti in zdravja.
23 min • 09. 02. 2026
Na dan vdihnemo približno 20.000-krat, a se tega skoraj ne zavedamo. A čeprav je dihanje avtonomno, ga lahko – paradoksalno – tudi nadzorujemo. V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se v resnici dogaja ob vsakem vdihu in izdihu: kako dihanje vpliva na srčni utrip, krvni tlak, možgane in čustva in zakaj nas lahko že nekaj počasnih vdihov dejansko umiri. Od prvega novorojenčkovega vdiha do samoumiritvenega izdiha: vdihnite z nami v tokratni Frekvenci X.
43 min • 04. 02. 2026
Vrnitev volka v evropski prostor deluje kot lakmusov papir: ob stiku z resničnostjo razkrije globoko zakoreninjene družbene napetosti. Na eni strani je idealizirana podoba divjine, na drugi vsakdanja realnost podeželja, kjer volk ni simbol, temveč konkretna in otipljiva grožnja. Volk Slavc se je skotil v Sloveniji in prehodil več kot 1500 kilometrov do Italije, kjer je ustvaril nov zarod. Njegova sled nas uči, da prihodnost ne pomeni vrnitve v idilo preteklosti, temveč zahteva nenehno pogajanje: med človekom in divjino, med redom in kaosom, med strahom in upanjem. To občutijo tudi na Blokah, ki so eno izmed območij v Sloveniji, kjer je srečanje z medvedom skorajda nekaj vsakdanjega, domačini pa pogosto naletijo tudi na sledi volkov in risov. Kako torej urediti »odnose« in omogočiti sobivanje med ljudmi in velikimi zvermi?
53 min • 28. 01. 2026
Sekati ali ne sekati? To je (zdaj) vprašanje, ki v nekoliko poenostavljeni, skoraj shakespearjanski maniri povzema eno osrednjih dilem sonaravnega upravljanja planeta. Različni pogledi na okolje izhajajo iz čustev in asociacij, ki jih sprožajo pobude za varstvo narave ter strokovni ukrepi. Ista zamisel lahko pri različnih skupinah ljudi povzroči povsem nasprotne odzive. Prave odločitve so zato ključne: varovanje okolja je pomembna vrednota, ki usmerja naše politične, gospodarske in osebne odločitve, čeprav je zelena agenda – tudi zaradi geopolitičnih razmer – v krizi. V prvem delu se podajamo v gozd, s sogovorniki premišljujemo različne vidike upravljanja z naravo, spoznamo proces podivljanja.
46 min • 21. 01. 2026
Nekdanja Nasina astronavtka Sunita Williams, rekorderka po skupnem času vesoljskih sprehodov med ženskami, je te dni znova na obisku v Sloveniji. Našo državo je obiskala že večkrat, nazadnje oktobra lani, ko je skupaj z mamo in sestro obiskala Leše pri Tržiču, rojstno vas svoje prababice Marije Bohinec. To je bilo kmalu po njeni zadnji vesoljski misiji, ki bi morala trajati le osem dni, a se je zaradi tehničnih težav z Boeingovim plovilom Starliner podaljšala na več kot devet mesecev. Njen tokratni tridnevni obisk pa je namenjen predstavitvi njenih izkušenj z življenjem in delom v vesolju, razpravi o sodelovanju na področju raziskovanja vesolja ter spodbujanju zanimanja za znanost med mladimi. Med drugim je včeraj obiskala tudi ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko, kjer je nagovorila poln avditorij po večini mladih obiskovalcev.
18 min • 15. 01. 2026
