Iskanje
Na obrobju Ljubljane stoji pravi jedrski reaktor in le peščica jih ve, da ta objekt deluje že 50 let. Predstavljamo reaktor TRIGA.
To, da imamo na obrobju Ljubljane pravi jedrski reaktor, najverjetneje ni znano veliko Slovencem, le peščica jih ve, da ta objekt Instituta Jožefa Stefana deluje že 50 let. Prav danes, ob 14.15, bo namreč minilo natanko pol stoletja od tako imenovane prve kritičnosti Trige, kakor ta reaktor imenujejo.
“To je bil gotovo velik dan za Slovenijo in Jugoslavijo, saj je prvič stekla verižna reakcija – to je bil začetek jedrske dobe v Sloveniji.” – Fizik dr. Viktor Dimic
Tako se konca maja leta 1966 spominja fizik dr. Viktor Dimic. Kot je povedal, gre za reaktor tipa TRIGA, kar je kratica za Training, Research, Isotopes, General Atomics. Ideja ameriškega izdelovalca General Atomics je bila preprosta: ustvariti reaktor, ki bi ga lahko dali gruči srednješolcev, ki bi se z njim igrali brez strahu pred poškodbami.
“Ta reaktor je izjemno varen, z njim lahko upravljajo celo srednješolci. Skrivnost je v tipu goriva, posebni mešanici urana in cirkonijevega hidrida. Če se moč reaktorja poveča, se reaktor samodejno zaustavi,” je pojasnil vodja reaktorja dr. Luka Snoj.
Raziskovalni reaktorji so po besedah Snoja zelo pomemben vir novih znanj, saj pripomorejo k boljši varnosti jedrskih elektrarn. V njih se razvijajo tudi nova znanja – na primer o okolju, nuklearni medicini, računalniški znanosti; med drugim so prav v tem reaktorju v Podgorici leta 1970 razvili prvi računalnik v Sloveniji, ki je spremljal in beležil procese v njem. V reaktorju so izdelali nekatere radioaktivne izotope, s katerimi so nato v slovenskih bolnišnicah zdravili ali diagnosticirali več kot 50 tisoč pacientov. Predstavlja tudi ključno valilnico naših jedrskih strokovnjakov in vir novih dognanj na področju fuzijskih raziskav.
Dimic se ob tem spominja kar nekaj anekdot iz desetletij dela na reaktorju. Od tega, da so vsi zaposleni v 60. letih 20. stoletja ob reaktorju zasadili vsak svoj hrast in so danes bohotna drevesa na prej pustem območju njim v spomin, do tega, kako so z lokalno skupnostjo zašli v spor zaradi strahu pred jedrskimi poskusi in odpadki.
“Okoliški prebivalci so se zelo ustrašili in so bili prepričani, da bomo ob reaktorju odlagali odpadke iz jedrske elektrarne Krško. Zaprli so me v sobo, dokler nismo obljubili, da tega ne bomo storili.”
ARHITEKTURNA VREDNOST TRIGE
Gobi podobne arhitekturne oblike reaktorja se je domislil arhitekt Oton Jugovec. To je bil njegov prvi večji arhitekturni podvig, zanj je dobil tudi nagrado Prešernovega sklada.
Na obrobju Ljubljane stoji pravi jedrski reaktor in le peščica jih ve, da ta objekt deluje že 50 let. Predstavljamo reaktor TRIGA.
To, da imamo na obrobju Ljubljane pravi jedrski reaktor, najverjetneje ni znano veliko Slovencem, le peščica jih ve, da ta objekt Instituta Jožefa Stefana deluje že 50 let. Prav danes, ob 14.15, bo namreč minilo natanko pol stoletja od tako imenovane prve kritičnosti Trige, kakor ta reaktor imenujejo.
“To je bil gotovo velik dan za Slovenijo in Jugoslavijo, saj je prvič stekla verižna reakcija – to je bil začetek jedrske dobe v Sloveniji.” – Fizik dr. Viktor Dimic
Tako se konca maja leta 1966 spominja fizik dr. Viktor Dimic. Kot je povedal, gre za reaktor tipa TRIGA, kar je kratica za Training, Research, Isotopes, General Atomics. Ideja ameriškega izdelovalca General Atomics je bila preprosta: ustvariti reaktor, ki bi ga lahko dali gruči srednješolcev, ki bi se z njim igrali brez strahu pred poškodbami.
“Ta reaktor je izjemno varen, z njim lahko upravljajo celo srednješolci. Skrivnost je v tipu goriva, posebni mešanici urana in cirkonijevega hidrida. Če se moč reaktorja poveča, se reaktor samodejno zaustavi,” je pojasnil vodja reaktorja dr. Luka Snoj.
Raziskovalni reaktorji so po besedah Snoja zelo pomemben vir novih znanj, saj pripomorejo k boljši varnosti jedrskih elektrarn. V njih se razvijajo tudi nova znanja – na primer o okolju, nuklearni medicini, računalniški znanosti; med drugim so prav v tem reaktorju v Podgorici leta 1970 razvili prvi računalnik v Sloveniji, ki je spremljal in beležil procese v njem. V reaktorju so izdelali nekatere radioaktivne izotope, s katerimi so nato v slovenskih bolnišnicah zdravili ali diagnosticirali več kot 50 tisoč pacientov. Predstavlja tudi ključno valilnico naših jedrskih strokovnjakov in vir novih dognanj na področju fuzijskih raziskav.
Dimic se ob tem spominja kar nekaj anekdot iz desetletij dela na reaktorju. Od tega, da so vsi zaposleni v 60. letih 20. stoletja ob reaktorju zasadili vsak svoj hrast in so danes bohotna drevesa na prej pustem območju njim v spomin, do tega, kako so z lokalno skupnostjo zašli v spor zaradi strahu pred jedrskimi poskusi in odpadki.
“Okoliški prebivalci so se zelo ustrašili in so bili prepričani, da bomo ob reaktorju odlagali odpadke iz jedrske elektrarne Krško. Zaprli so me v sobo, dokler nismo obljubili, da tega ne bomo storili.”
ARHITEKTURNA VREDNOST TRIGE
Gobi podobne arhitekturne oblike reaktorja se je domislil arhitekt Oton Jugovec. To je bil njegov prvi večji arhitekturni podvig, zanj je dobil tudi nagrado Prešernovega sklada.
Sekati ali ne sekati? To je (zdaj) vprašanje, ki v nekoliko poenostavljeni, skoraj shakespearjanski maniri povzema eno osrednjih dilem sonaravnega upravljanja planeta. Različni pogledi na okolje izhajajo iz čustev in asociacij, ki jih sprožajo pobude za varstvo narave ter strokovni ukrepi. Ista zamisel lahko pri različnih skupinah ljudi povzroči povsem nasprotne odzive. Prave odločitve so zato ključne: varovanje okolja je pomembna vrednota, ki usmerja naše politične, gospodarske in osebne odločitve, čeprav je zelena agenda – tudi zaradi geopolitičnih razmer – v krizi. V prvem delu se podajamo v gozd, s sogovorniki premišljujemo različne vidike upravljanja z naravo, spoznamo proces podivljanja.
46 min • 21. 01. 2026
Nekdanja Nasina astronavtka Sunita Williams, rekorderka po skupnem času vesoljskih sprehodov med ženskami, je te dni znova na obisku v Sloveniji. Našo državo je obiskala že večkrat, nazadnje oktobra lani, ko je skupaj z mamo in sestro obiskala Leše pri Tržiču, rojstno vas svoje prababice Marije Bohinec. To je bilo kmalu po njeni zadnji vesoljski misiji, ki bi morala trajati le osem dni, a se je zaradi tehničnih težav z Boeingovim plovilom Starliner podaljšala na več kot devet mesecev. Njen tokratni tridnevni obisk pa je namenjen predstavitvi njenih izkušenj z življenjem in delom v vesolju, razpravi o sodelovanju na področju raziskovanja vesolja ter spodbujanju zanimanja za znanost med mladimi. Med drugim je včeraj obiskala tudi ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko, kjer je nagovorila poln avditorij po večini mladih obiskovalcev.
18 min • 15. 01. 2026
Sprašujemo se, kako pozitivno vplivati na črevesno mikrobioto, se primerno gibati in jesti, da bomo imeli zdravo črevesje in s tem tudi telo ter možgane. Zato v tokratni oddaji ponujamo tudi jedilnik, s katerim si lahko pomagamo pri boljšem delovanju našega telesa, predvsem naših možganov. Že kar nekaj časa je znano, da našemu črevesju pravimo tudi drugi možgani, v zadnjih letih pa smo prišli do spoznanj, da imajo črevesje in mikroorganizmi v njem pomembno vlogo tudi pri razvoju duševnih bolezni, kot so tesnoba, depresija, shizofrenija, pa tudi nevrodegenerativnih bolezni, kot je Parkinsonova bolezen.
34 min • 14. 01. 2026
Pametni telefoni, ure, prstani in podobne naprave nam danes omogočajo merjenje na vsakem koraku. Dobesedno. Pa tudi, ko ležimo v postelji. Aplikacija nam zjutraj pove, kako smo spali, v kakšnem stresu smo, koliko korakov smo naredili v prejšnjih dneh. Ker nas ti merilci pogosto pospremijo v novo leto in nam v njem pomagajo pri izpolnjevanju različnih zaobljub, v Frekvenci X raziskujemo, kaj vse ponuja trg merilcev, kako zanesljive so te naprave, v katerih primerih so koristne in kdaj njihova uporaba postane patološka. Pa tudi, zakaj se kot družba tako radi merimo in primerjamo.
41 min • 07. 01. 2026
Za konec leta na Frekvenci X listamo po novi knjigi Zgodbe o slovenskih znanstvenikih in znanstvenicah fizika Antona Gradiška, in to vse od srednjeveških motrilcev neba do sodobnih raziskovalcev 20. stoletja. Spoznali bomo ljudi, ki so znanost pri nas soustvarjali na presenetljive načine: na primer kdo je svetu predstavil človeško ribico, kdo je prisluškoval žuželkam, katera aristokratinja je bila neumorna v arheoloških izkopavanjih in kako je slovenski raketni inženir razmišljal o vožnji po vesolju. Svoja zgodba pa je tudi, kako sta se egipčanska mumija in krokodil znašla v Ljubljani.
37 min • 31. 12. 2025
