Tržaški Slovenec, ki živi na Tržaškem Krasu. Antropolog, kulturolog, filozof, radijec in alpinist. Zase pravi, da prestavlja most med slovenskim in italijanskim svetom, to vlogo bi pa rad tudi pripisal Slovencem v Italiji, ki imajo reference v kontinentalni Sloveniji pa vendar jim je kakšna Gorenjska ali Štajerska včasih dlje od Rima. Foto: Igor Kuster, Festival gorniškega filma
Antropolog, kulturolog, filozof, radijec in alpinist
Tržaški Slovenec, ki živi na tržaškem Krasu. Zase pravi, da prestavlja most med slovenskim in italijanskim svetom, to vlogo bi pa rad tudi pripisal Slovencem v Italiji, ki imajo reference v kontinentalni Sloveniji pa vendar jim je kakšna Gorenjska ali Štajerska včasih dlje od Rima.
Poučuje zgodovino in filozofijo na slovenskih šolah v Italiji, že dolgo let sodeluje na Radiu Trst A, v oddaji posvečeni mladim – Mladi val. Redno sodeluje tudi z Društvom slovenskih izobražencev. Je tudi koordinator filozofskega projekta Misliti več.
Je tudi alpinist, ki sodeluje z Festivalom gorniškega filma, a vendar ne tekmuje, niti sam s seboj. “Ne zanima me, če se bom nekje sredi smeri zaradi grdega vremena ali utrujenosti vrnil nazaj. Tisto ni izgubljena tekma. Človek ima tudi to nalogo, da se skuša vzpenjati po nekih lestvah in to se tudi da narediti v gorah.”
“Triglav po mojem mnenju ničesar ne doda slovenstvu. Je pač eden od tistih simbolov naroda, ki naj bi nas združevali. Kar pa ni nujen pogoj, da se počutiš Slovenca.”
– Jernej Šček
Razlika med izobešanjem slovenske zastave v Trstu in v Ljubljani je bistvena
“Slovenci v Italiji se že dolga leta borimo za tisto kar nam ni dano, to je vidna dvojezičnost. Na slovenski obali lahko vsak trenutek dobite globo, če vaša trgovina nima kakega razglasa v italijanščini in slovenščini. To je na italijanski strani popolna utopija. Zaradi tega nam izobešena zastava na slovenski šoli veliko več pomeni kot pa vam tista na Trgu republike.”
Problematična beseda: zamejec
“Bila je problematična še pred padcem fizične pregrade med Slovenijo in Italijo. Ker logično predstavlja razmerje moči podrejenosti in pokroviteljstva na drugi strani. Izraz zamejec pa je problematičen v nas samih. Za seboj skriva neko viktimizacijo, s katero se še nismo znali konkretno soočiti in jo preseči. Zato sem veliko bolj zadovoljen, če nekdo enostavno reče samo: Tržaški Slovenec.“
