Včasih naslov pove vse, ni pa vedno tako. Čutni londonski trubadur ritma in bluza Michael Kiwanuka naznanja “majhne spremembe” v svojem značilno pomirjujočem izrazu. Prav ima. Tako mirne plovbe soul-popa sploh ne pomnim, niti njegove ne. Mogočnost mistike tega čudovitega glasbenega dela se napaja s Kiwanukovo transcendentno zbranostjo in pevčevo pripovedovalsko brezbrižnostjo. Nostalgija vselej prija, toda ni boljšega kot objem, ki ga, verjetno premalokrat, namenimo … samim sebi. Michael Kiwanuka nas na svoji prvi albumski izdaji po petih letih prepriča o tem zavidljivo navdihnjen in sproščen.

Matjaž Ambrožič