Desetina mladih, starih od 16 do 24 let, pri nas je doma izkusila kar štiri ali več oblik obremenjujočih okoliščin, kot so spolna zloraba, čustveno in fizično nasilje, zanemarjanje, ločitve in izgube staršev.
In to pomeni zelo visoke obete tveganja za njihovo duševno zdravje, opozarja vodja raziskave Duševno stanje mladih v Sloveniji v kontekstu globalnih kriz, sicer predavateljica in raziskovalka na FDV, prof. dr. Metka Kuhar.
V raziskavi je sodelovalo več kot tisoč mladih, ki jih ob domačih zelo obremenjujejo še skrb za zagotovitev stanovanja, zaposlitve, doseganje izobrazbe in spreminjajoče se družbene in globalne okoliščine. Skrbi jih, kakšna je sploh perspektiva sveta, v katerega so se rodili in v katero verjame manj kot desetina mladih. Podatki o tem, da je vsak deseti mlad človek resno ogrožen, da je vse več samopoškodovanja in da jih je 14 odstotkov že razmišljalo o samomoru, so seveda strah vzbujajoči, a je treba stiske mladih razumeti, ne pa jih samo prehitro prevesti v diagnoze in jih označiti za paciente.
Celotna raziskava je dosegljiva tu.
Desetina mladih, starih od 16 do 24 let, pri nas je doma izkusila kar štiri ali več oblik obremenjujočih okoliščin, kot so spolna zloraba, čustveno in fizično nasilje, zanemarjanje, ločitve in izgube staršev.
In to pomeni zelo visoke obete tveganja za njihovo duševno zdravje, opozarja vodja raziskave Duševno stanje mladih v Sloveniji v kontekstu globalnih kriz, sicer predavateljica in raziskovalka na FDV, prof. dr. Metka Kuhar.
V raziskavi je sodelovalo več kot tisoč mladih, ki jih ob domačih zelo obremenjujejo še skrb za zagotovitev stanovanja, zaposlitve, doseganje izobrazbe in spreminjajoče se družbene in globalne okoliščine. Skrbi jih, kakšna je sploh perspektiva sveta, v katerega so se rodili in v katero verjame manj kot desetina mladih. Podatki o tem, da je vsak deseti mlad človek resno ogrožen, da je vse več samopoškodovanja in da jih je 14 odstotkov že razmišljalo o samomoru, so seveda strah vzbujajoči, a je treba stiske mladih razumeti, ne pa jih samo prehitro prevesti v diagnoze in jih označiti za paciente.
Celotna raziskava je dosegljiva tu.
Decembrska akcija »Ne vidiš vsega. Vseeno lahko pomagaš« Zveze Anita Ogulin ni le akcija zbiranja materialne pomoči, pač pa tudi opozarjanja na številne skrite stiske, ki na življenja otrok in odraslih močno vplivajo. Odrinjenost, izključenost ali zgolj občutki nepripadanja zaradi pomanjkanja, izgube doma, neželene selitve, izgube staršev, dohodkov ali šolskega neuspeha so v teh adventnih tednih še posebej težki. Te morda doživlja nekdo ob vas, v vašem bloku, vaši ulici, doživljajo jih otroci, ki sploh več ne morejo domov in na katere so se prav tako spomnili v tej akciji. In za marsikoga je prav zaradi skorajda zapovedane praznične radosti december najtežji mesec v letu. S številnimi zgodbami mladostnikov, staršev in družin se srečujejo sodelavke pri Zvezi Anita Ogulin.
11 min • 10. 12. 2025
Dejstvo je, da nikoli ne bo zmogel samostojnega življenja, ker potrebuje 24 urno pomoč pri vsem, opisuje življenje z enajstletnim sinom s hudimi razvojnimi težavami naša sogovornica, ki zanj skrbi povsem sama.
11 min • 03. 12. 2025
Sogovornica, mama dveh otrok, mora po petih letih življenja v najemniškem stanovanju tega zapustiti, saj ga sicer zelo razumevajoči lastniki prodajajo. Kljub mesece dolgemu intenzivnemu iskanju najemniškega stanovanja v Ljubljani, rešitve še nimajo: nihče stanovanja noče oddati enostarševski družini z dvema najstnikoma in dvema majhnima kužkoma, sploh, ker poleg doma potrebujejo tudi prijavo naslova. Na to ne želi pristati večina lastnikov, še manj jih pristaja na subvencijo stanarine oz. želijo, da se v pogodbe vpišejo lažni, nižji zneski najemnin. Nato zahtevajo plačilo razlike v gotovini ali pa od najemnika izsilijo plačilo davka, ki ga sicer državi plačuje lastnik. Posebej enostarševske družine so na najemniškem trgu popolnoma stisnjene v kot, ob tem pa sogovornica opozarja, da pa bi bilo kar nekaj lastnikov pripravljenih stanovanje oddati, če bi ob najemnini lahko prejemali tudi spolne usluge.
12 min • 26. 11. 2025
Vsak otrok začne svojo pot z drugačnim nahrbtnikom. Nekateri s polnim, drugi s praznim.
10 min • 19. 11. 2025
Mučno razmerje med Andrejinimi starši se je končalo že kmalu po njenem rojstvu in tako se mame skoraj ne spomni: spomni pa se zanemarjanja, večurnega čakanja na očeta v avtomobilu pred igralnico, spomni se njegovih partneric, s katerimi je imel spolne odnose v isti sobi. In nato je tudi sama doživela spolno zlorabo. Njeno otroštvo je zaznamovala tudi mačeha, ki jo je redno pretepala, tako zelo, da se po zahtevni operaciji srca še nekaj mesecev ni smela vrniti domov in je živela pri najeti varuški. Pozneje je kot najstnica na še enem zahtevnem zdravljenju in rehabilitaciji v tujini ostala sama, brez spremstva, brez sredstev, brez podpore. Nekaj let o vseh zlorabah in stiskah ni povedala nikomur; ko je ob pomoči zaupne osebe zbrala pogum, pa je ostala brez družine in doma, sama ‒ najprej v varni hiši, pozneje v dijaški skupnosti. Kljub slabemu zdravju in formalni brezdomnosti pa ima velikanski cilj: študirati želi medicino in tako prispevati svoj delež k boljši družbi.
13 min • 12. 11. 2025