Iskanje
13 min • 05. 02. 2025
V enem od svetovalnih centrov so obravnavali dve 13-letnici, odvisnici od heroina, ki sta begali, se prostituirali, bili tudi posiljeni in za kateri se je svetovalna delavka vsakič, ko sta deklici imeli dogovorjen termin za terapijo, bala, da bo namesto deklic dočakala le še informacijo, da sta mrtvi. V drugem primeru je bila petnajstletnica, ki je bila priča umoru matere s strani očeta, nameščena v eno od institucij, od koder pa je začela begati, pobegnila je v tujino, kjer so jo k sreči našli in jo vrnili domov, a je bila že noseča in na heroinu.
To sta le dve zgodbi iz najnovejše raziskave o (ne)dostopnosti pomoči za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ali težavami, ki so jo opravili na Inštitutu za socialno varnost. Med drugim opozarja ne le na silovit porast nasilja do drugih in tudi do sebe, pač pa tudi na velike težave z dostopnostjo do pomoči na vseh ravneh sistema. Ker je stiska z namestitvami v strokovnih centrih trenutno tako velika, otroci niso nameščeni tja, kjer bi jim lahko najbolje pomagali, pač pa tja, kjer je pač prosta postelja. To pa lahko pomeni, da otroci, ki doma ne morejo več živeti, tudi v instituciji ne dobijo optimalne pomoči.
Kako torej skrbimo za tiste otroke in mladostnike, ki se na stiske odzivajo z nasiljem ali samopoškodovanjem, kakšno pomoč sistem nudi mladim brezdomnim, uživalcem drog, kako tistim, ki poskušajo končati svoje življenje?
Sogovornica: dr. Tamara Narat, soavtorica raziskave z Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo
V enem od svetovalnih centrov so obravnavali dve 13-letnici, odvisnici od heroina, ki sta begali, se prostituirali, bili tudi posiljeni in za kateri se je svetovalna delavka vsakič, ko sta deklici imeli dogovorjen termin za terapijo, bala, da bo namesto deklic dočakala le še informacijo, da sta mrtvi. V drugem primeru je bila petnajstletnica, ki je bila priča umoru matere s strani očeta, nameščena v eno od institucij, od koder pa je začela begati, pobegnila je v tujino, kjer so jo k sreči našli in jo vrnili domov, a je bila že noseča in na heroinu.
To sta le dve zgodbi iz najnovejše raziskave o (ne)dostopnosti pomoči za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ali težavami, ki so jo opravili na Inštitutu za socialno varnost. Med drugim opozarja ne le na silovit porast nasilja do drugih in tudi do sebe, pač pa tudi na velike težave z dostopnostjo do pomoči na vseh ravneh sistema. Ker je stiska z namestitvami v strokovnih centrih trenutno tako velika, otroci niso nameščeni tja, kjer bi jim lahko najbolje pomagali, pač pa tja, kjer je pač prosta postelja. To pa lahko pomeni, da otroci, ki doma ne morejo več živeti, tudi v instituciji ne dobijo optimalne pomoči.
Kako torej skrbimo za tiste otroke in mladostnike, ki se na stiske odzivajo z nasiljem ali samopoškodovanjem, kakšno pomoč sistem nudi mladim brezdomnim, uživalcem drog, kako tistim, ki poskušajo končati svoje življenje?
Sogovornica: dr. Tamara Narat, soavtorica raziskave z Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo
Devetnajst otrok in mladih z invalidnostjo, ki so se skupaj s spremljevalci udeležili Zimskega tabora v organizaciji Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paralimpijskega komiteja na Rogli, je lahko nekaj dni uživalo na belih strminah ali v številnih spremljevalnih dejavnostih. Kako jim je šlo smučanje na biskijih, kako ples, kemijski poizkusi in števne druge dejavnosti, s katerimi ta tabor spodbuja tudi socialno povezovanje, izmenjavo izkušenj ter krepitev samozavesti in občutka pripadnosti?
12 min • 04. 02. 2026
Stroški ogrevanja so v mrzlih zimah kot je letošnja, še nekoliko višji, za tiste, ki živijo v energetsko potratnih nepremičninah, pa lahko postanejo neobvladljivi. Najemniki stanovanj so pri obvladovanju stroškov precej nemočni, medtem ko imajo lastniki nepremičnin na voljo tudi nekaj subvencij, ki jih nudi Eko sklad. Kdo je upravičen do 100% subvencije, kakšen je postopek in kako jim ne le do subvencije, pač pa tudi do dejanske izvedbe projekta lahko pomagajo t.i. koordinatorji?
10 min • 28. 01. 2026
»Težke stvari so me naredile človeka in zdravnika, kot sem danes,« pravi sogovornik, eden prvih otrok, ki so pred 15 leti dobili svojega botra v programu Botrstvo v Sloveniji Zveze Anita Ogulin in tudi s to pomočjo uspeli doseči življenjske cilje. A še zmeraj je zelo živ spomin na revščino, na to, kako se je vedelo, koga kam povabiti in koga ne, ker starši ne morejo plačati, pa kako je pred razredom prejemal opomine za neplačano šolsko prehrano: »Še zdaj je neprijeten občutek, ko govorim o tem. In veliko takih opomnikov je bilo, da sva revna, da nisva kot ostali,« se spominja sogovornik, ki je kljub hudim finančnim stiskam uspel diplomirati in opraviti specializacijo, zdaj pa kot zaposlen zdravnik pomaga drugim. »Ampak rane ostanejo.« Prav zaradi prehojene poti, stisk, pomanjkanja in negotovosti, ki jih je izkusil, se toliko bolj zaveda dragocenosti pomoči programa Botrstvo.
13 min • 21. 01. 2026
Z letošnjim letom so nekoliko spremenjeni pogoji za pridobitev varstvenega dodatka za starejše. Sprememba omogoča pridobitev tega dodatka širšemu krogu prejemnikov, predvsem pa je pomembno, da za pridobitev ne bo več potrebno mučno pridobivanje (notarsko overjenih) potrdil o tem, v kolikšni meri se k preživljanju staršev zavezujejo njihovi otroci. Kako pridobivanje dodatka poteka po novem, kako je z vračljivostjo prejete pomoči po smrti prejemnika in kaj v praksi pomeni podaljševanje te pravice po uradni dolžnosti, kar je tudi novost, ki velja z letošnjim letom. Gostja: Špela Zupan, strokovna delavka pri Skupnosti centrov za socialno delo
11 min • 14. 01. 2026
Ne le otroci, tudi nekateri starostniki v Sloveniji še nikoli niso bili na morju ali na potovanju. Pri Rdečem križu Slovenije v zdravilišču na Debelem rtiču že vrsto let organizirajo terapevtske programe in letovanja prav za starejše iz socialno ogroženih okolij in lani so tako življenje popestrili 75 starostnikom, nekaterim prav v prazničnem času.
8 min • 07. 01. 2026
