Da je brezplačno kosilo za vse šolarje dober cilj, se načeloma strinjajo tako rekoč vsi vpleteni, tudi šole, kjer sicer kosil po zakonu niso dolžni zagotavljati. A imajo jih vse šole, plačujejo pa jih večinoma starši, Iz državega proračuna poravnajo znesek za dobro četrtino vseh h kosilu prijavljenih otrok. Po veljavni zakonodaji so namreč do subvencije upravičeni le otroci katerih družine dosegajo največ 3. dohodkovni razred oz zaslužijo največ 36% povprečne plače na člana. V praksi to pomeni, da v družinah, kjer dohodek na člana presega vsaj cent več kot 442.95 evrov, kosila plačujejo v celoti. Cene se od šole do šole močno razlikujejo in lahko presegajo 80 evrov mesečno za otroka. To je za družine, ki se borijo z revščino, zelo visok znesek.

Število otrok, ki do subvencije niso upravičeni, iz leta v leto narašča. Kot so v svoji obrazložitvi sprememb zakona opozorili pri Inštitutu 8. marec, je število upravičencev za subvencije med letoma leta 2016 in 2020 zmanjšalo za skoraj 8 tisoč, čeprav se je v tem času število otrok, vpisanih v osnovno šolo, povečalo za dobrih 16 tisoč. Po svežih podatkih ministrstva pa se je število otrok, ki niso upravičeni do subvencije, v tem šolskem letu povečalo še za skoraj 2 odstotni točki, oz je dodeljenih okoli 3100 subvencij manj, čeprav je šolarjev bistveno več kot leto prej . Med starši, ki ne zmorejo plačati, je tudi mama šolarja, ki je po dolgotrajni bolniški, začasno prekinjeni s 4 urnim delom – v novem izračunu dohodninckega razreda za pičlih 9 evrov ostala brez subvencije za otrokovo kosilo.

V šolskem sistemu, ki je v marsičem na zavidljivi evropski in svetovni ravni, je tudi nedopustno, da otroci ne bi jedli zgolj zato, ker ni infrastrukture, ki bi to omogočila. Na to je pred časom javno opozoril izredni profesor  za didaktiko in kurikularne teorije na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete dr. Damijan Štefanc, ko je zapisal: "Očitno smo v tej državi vnaprej sistemsko dimenzionirali oskrbo s prehrano na podlagi predpostavke, da vsaj del otrok, ki si plačila kosila ne more privoščiti, v šoli ne bo jedel, Si res želimo, da institucija, kot je šola, s svojim lastnim delovanjem otrokom sporoča, da je lakota tistih, ki si hrane ne morejo privoščiti, nekaj, kar je samoumevno vgrajeno v delovanje sistema?"

Po vrsti let nenehnega stika z revnimi otroki, družinami in sistemom, ki razslojevanje poglablja, tudi šolski sistem, ki je pripravljen preostalih 15 % otrok še leta dolgo pustiti brez kosila, sprašujemo: in če bi vsem staršem uspelo plačati kosilo? Kdo bi bil tisti, ki zaradi premajhnih kapacitet, kosila ne bi jedel?

Jana Vidic

Jana Vidic