Predvsem začetni dve leti epidemije sta zaznamovali številne otroke, še posebej pa najstnike na prehodu v srednje šole in na fakultete, zaznan je bil porast duševnih težav in težav z gibalnimi sposobnostmi. V tem šolskem letu v šolah vidnih znakov kot so maske, ločevanje po mehurčkih in nenehno razkuževanja morda res ni več, a nekatere posledice nikakor niso izbrisane.
Čeprav je bila po poročilu Evropske komisije Slovenija po številu tednov šolanja na daljavo četrta država v Evropi, po številu tednov z delnim odprtjem pa sedma, še do danes ni dokončana celovita študija, ki jo o posledicah z vidika socialno-čustvenega odzivanja izvaja konzorcij treh pedagoških fakultet. Medtem ko čakamo na študijo, ki bo s predlaganimi ukrepi nedvomno zamudila vsaj nekaj generacij otrok, ki bodo šolanje vmes že končali.
Sogovornice:
- socialna delavka in svetovalna delavka na OŠ Dobrova Marjana Bajc;
- vodja programa za krepitev duševnega zdravja "Dobro sem" Monika Erjavec Bizjak;
- učiteljica zgodovine in domovinske vzgoje, pomočnica ravnateljice na OŠ Dobrova in terapevtka otrok pri ZPM Moste Polje Ksenija Pišljar.
