Čeprav uradni podatki policije za lansko leto ne kažejo porasta prijav družinskega nasilja, so izkušnje nevladnih organizacij in drugih, ki pomagajo žrtvam, precej drugačne. Nestrpnosti, agresije in nasilja, tudi družinskega, je vse več, podobno velja za medvrstniško nasilje, vse več je nasilja nad strokovnimi delavci, opozarja gostja oddaje, direktorica CSD Pomurje Sandra Fekonja.

Porast klicev v svetovalnice in naraščajoče število žensk, ki so poiskale zatočišče v kateri od varnih hiš, beležijo tudi v nevladnih organizacijah. Čeprav se zdi, da so včasih institucije premalo učinkovite, pa prijava nasilja lahko reši življenje. Ena od telefonskih številk, ki deluje 24 ur dnevno, je številka SOS telefona za žrtve nasilja 080 11 55. Na njej svetujejo tako žrtvam kot tistim, ki ne vedo, kako prijaviti opaženo nasilje.

Zdravstveni delavci so imeli največ dela med epidemijo, socialni delavci glavnino stisk šele pričakujejo

Čeprav uradni podatki policije za lansko leto ne kažejo porasta družinskega nasilja, so izkušnje nevladnih organizacij in drugih, ki pomagajo žrtvam, precej drugačne. Nestrpnosti, agresije in nasilja, tudi družinskega, je vse več, podobno velja za medvrstniško nasilje, vse več je nasilja nad strokovnimi delavci,  pravi direktorica CSD Pomurje Sandra Fekonja.

"Primeri družinskega nasilja so vse kompleksnejši,   prisoten je strah, da smo naredili premalo in da bo vse več primerov, ki se končajo s smrtjo."

Uradnih prijav je bilo najbrž manj, ker so bile institucije med epidemijo  slabše dostopne, ker so ljudje živeli še bolj izolirano, ker se je pozornost preusmerila v druge probleme. Velika težava je tradicionalno dojemanje in omalovaževanje problema  nasilja, in pa nemoč pristojnih služb , ko gre za odrasle žrtve, saj teh brez privolitve ne morejo umakniti na varno. Pri otrocih je to mogoče, a le, če je nasilje zaznano in prijavljeno pristojnim službam.

In prav zato bi na nasilje v družini morali biti pozorni še bolj kot doslej. Čeprav se včasih zdi, da so  pristojne institucije nemočne, je predvsem takrat, ko so nasilja deležni tudi otroci, prav prijava lahko za otroka odrešilna, poudarja direktorica CSD Pomurje Sandra Fekonja.

Porast klicev v svetovalnice in naraščajoče število žensk, ki so poiskale zatočišče v kateri od varnih hiš, beležijo tudi v nevladnih organizacijah. Čeprav se zdi, da so včasih institucije premalo učinkovite, pa prijava nasilja lahko reši življenje. Ena od telefonskih številk, ki deluje 24 ur dnevno, je številka SOS telefona za žrtve nasilja 080 11 55. Na njej svetujejo tako žrtvam kot tistim, ki ne vedo, kako prijaviti opaženo nasilje.

Na koga se obrniti, če doživljate nasilje?

Društvo SOS telefon (24-urna svetovalna linija),

Društvo za nenasilno komunikacijo,

Zavod EMMA (Center za pomoč žrtvam nasilja),

Društvo ženska svetovalnica,

Združenje proti spolnemu zlorabljanju,

Seznam varnih hiš in materinskih domov.

Jana Vidic