Zakaj nismo bolj prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno?
V prvem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o anksioznosti med epidemijo, ki traja tudi v novi normalnosti. Gosta oddaje: Sara Svati Sharan, študentka 2. stopnje Filozofije na UL in doc. dr. Tomaž Vec, vodja Psihosocialne svetovalnice UL.
V prvem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o anksioznosti med epidemijo, ki traja tudi v novi normalnosti
Zakaj nismo bolj prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno?
Epidemične razmere so bile za marsikaterega študenta stresne. Veliko študentov se je nanje odzvalo z občutki brezizhodnosti, dolgočasja, osamljenosti, anksioznosti in depresije. Zgovorni so podatki, da je med epidemijo pomoč v primeru duševne stiske poiskalo 56 odstotkov študentov, od tega je tretjina pomoč iskala pogosto. Pred epidemijo se je ta številka gibala blizu 32 odstotkov. Anksioznost in tesnoba študente navdajata tudi v novi normalnosti.
"Normalnost, ki se zdaj vrača, ni na enak način normalna kot je tista, ki je bila prej. Potrebujemo veliko več osebnega prostora. Pa še ta izkušnja zaprtja države. Odvadili smo se imeti človeške interakcije. Med zaprtji tvoja osebnost ni bila samo tvoja osebnost, ampak še tvoja soba v tem kompletu, zdaj pa nisi ti in tvoja soba, ampak si ti v tem prostoru, kjer so še prenatrpani drugi ljudje." – Sara Svati Sharan, študentka 2. stopnje filozofije
Epidemija zelo različno deluje na različne stiske. V najnovejši raziskavi doc. dr. Tomaža Veca, vodje Psihosocialne svetovalnice na Univerzi v Ljubljani, in sodelavcev je poveden podatek, da se ima le pet odstotkov študentov za zares uspešne pri študiju.
"Določene vrste anksioznosti so v velikem porastu, recimo obsesivno-kompulzivne motnje. Opažamo že posttravmatski stresni sindrom, ki se načeloma pojavi po krizi. Deluje podobno kot vračanje iz vojne, kjer so vojni veterani šele po tem, ko so spet mirno zaživeli, začeli doživljati travme in stiske, ki so se jim dogajale prej. Pričakovano je, da bodo takšne težave tudi pri nas v porastu." – doc. dr. Tomaž Vec
Vsakodnevnih študentskih stisk je vse več, z epidemijo pa so se samo potencirale. So tudi bolj razširjene, doživljajo jih tudi tisti, ki jih prej niso. Postajajo vse globlje in intenzivne ter zato včasih potrebujejo tudi intenzivnejšo obliko pomoči. Na koga se lahko v primeru stiske obrnete?
TOM telefon za otroke in mladostnike (116 111)
Društvo SOS (080 11 55)
Zveza prijateljev mladine Moste - Polje (01 54 43 043)
Društvo za nenasilno komunikacijo v Ljubljani (01 4344 822 ali 031 770 120) in Kopru (05 6393 170 ali 031 546 098)
Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani
Psihološka podpora na Univerzi na Primorskem
Svetovalnica: "Pogovori se s študentom psihologije"
Telefon za psihološko podporo prebivalcem ob epidemiji covida-19 (080 51 00 24)
V primeru finančne stiske se študentke in študentje lahko prijavite na razpis Srčna UL za dodelitev finančnih sredstev. Pozor: razpis je odprt do petka, 15. 10. 2021.