Iskanje
Za prvo glasbeno skupino v zgodovini, ki je izvedla pravo svetovno turnejo, veljajo britanski pop in rok velikani The Beatles. Njihova znamenita turneja leta 1964 jih je popeljala od Evrope do Azije in Avstralije, z nastopi na Nizozemskem, Danskem, v Hongkongu in Avstraliji. Takrat so vstopnice za njihove koncerte stale od 2 do 5 ameriških dolarjev.
A pojdimo od dolarjev k evrom. Nick Cave se na prihajajoči turneji znova ne bo ustavil v Ljubljani, bo pa nastopil v Pulju, kjer vstopnice za njegov koncert stanejo od 80 do 130 evrov, ter v Avstriji, kjer je cena vstopnice približno 100 evrov.
Kdaj se glasbeniki sploh odločijo, da bodo nastopili v določeni državi? In koliko pravzaprav zaslužijo s koncerti in turnejami? Oziroma – kaj vse je vključeno v ceno vstopnice, ki jo plačamo za, kot vedno upamo, prijeten koncertni večer?
Pri skoraj razprodanem koncertu tujega izvajalca v Stožicah z vstopnico, ki stane 60 evrov, država, če upoštevamo DDV in davek za nerezidente, prejme skoraj 100.000 evrov.
Sogovorniki:
Mitja Prezelj, organizator prireditev – predvsem koncertov
Tibor Mihelič Syed, direktor Kina Šiška
Žiga Drofenik, menedžer skupine MRFY
Za prvo glasbeno skupino v zgodovini, ki je izvedla pravo svetovno turnejo, veljajo britanski pop in rok velikani The Beatles. Njihova znamenita turneja leta 1964 jih je popeljala od Evrope do Azije in Avstralije, z nastopi na Nizozemskem, Danskem, v Hongkongu in Avstraliji. Takrat so vstopnice za njihove koncerte stale od 2 do 5 ameriških dolarjev.
A pojdimo od dolarjev k evrom. Nick Cave se na prihajajoči turneji znova ne bo ustavil v Ljubljani, bo pa nastopil v Pulju, kjer vstopnice za njegov koncert stanejo od 80 do 130 evrov, ter v Avstriji, kjer je cena vstopnice približno 100 evrov.
Kdaj se glasbeniki sploh odločijo, da bodo nastopili v določeni državi? In koliko pravzaprav zaslužijo s koncerti in turnejami? Oziroma – kaj vse je vključeno v ceno vstopnice, ki jo plačamo za, kot vedno upamo, prijeten koncertni večer?
Pri skoraj razprodanem koncertu tujega izvajalca v Stožicah z vstopnico, ki stane 60 evrov, država, če upoštevamo DDV in davek za nerezidente, prejme skoraj 100.000 evrov.
Sogovorniki:
Mitja Prezelj, organizator prireditev – predvsem koncertov
Tibor Mihelič Syed, direktor Kina Šiška
Žiga Drofenik, menedžer skupine MRFY
V slikovitih gorskih gozdovih Madagaskarja je slovenska raziskovalna ekipa naletela na nov rod in vrsto pajka. Poimenovali so ga Osmooka aphana, odkritje pa je presenetljivo, ker odpira vprašanja o evoluciji pajkov, njihovem sorodstvu in celo o pradavnih povezavah med celinami. Kako je muzejskemu primerku iz San Francisca uspelo zanetiti radovednost slovenskega raziskovalca, da je ta z ekipo kar dvakrat odrinil na Madagaskar in ga iskal kot iglo v kopici sena? Sogovornik Maje Ratej je vodja raziskave Matjaž Kuntner iz Nacionalnega inštituta za biologijo.
11 min • 13. 12. 2025
Številni nižje ležeči cilji po vsej Sloveniji omogočajo raznolike možnosti za izlete v hribe in gore tudi pozimi. Zimski cilj pa je lahko tudi marsikatera planinska koča, saj jih je tudi čez zimo po vsej Sloveniji odprtih več kot sto. Premišljeno, postopno in odgovorno lahko tudi pozimi najdemo ustrezen planinski cilj, primeren našim sposobnostim.
8 min • 13. 12. 2025
V sicilijanskem mestu Palermo že skoraj dvajset let deluje organizacija Uniamoci, ki si prizadeva za pomoč invalidom in njihovo opolnomočenje. V dnevnem centru, ki domuje v nekdanjih prostorih mafije, se uporabniki učijo brati in pisati, tam vrtnarijo, oblikujejo likovne izdelke, ustvarjajo spletni radio in se družijo. Pri tem jim pomagajo nekdanji zaporniki in prestopniki, ki tam opravljajo družbeno koristno delo. Nad vsemi pa bdi karizmatični Davide Di Pasquale, ki predstavlja očetovski lik tako uporabnikom kot prestopnikom. Nad mizo v pisarni mu visi velika slika legendarnega italijanskega tožilca, ki je bil specializiran za preiskave zločinov mafije Giovannija Falconeja.
14 min • 12. 12. 2025
Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov se 11. decembra izteče 15-letni rok, v katerem je treba objekte v javni rabi za invalide prilagoditi tako, da se odpravijo grajene in komunikacijske ovire. Ampak kot kažejo stvari na terenu, bo rok podaljšan, saj številne ključne institucije, zdravstveni domovi, občine, kulturne ustanove, šole in športni objekti še vedno niso dostopni ljudem z gibalnimi oviranostmi. Ali 15 let res ni bilo dovolj časa, da bi objekte v javni rabi ustrezno prilagodili? Kaj o tem pravijo invalidi, ki naj bi jim država zagotavljala enake možnosti na vseh področjih življenja?
13 min • 11. 12. 2025
Reportaža o tradicionalnem zaključnem koncertu sezone oddaje Izštekani na Valu 202 z Juretom Longyko.
9 min • 09. 12. 2025
