Iskanje
Ko kupujemo izdelke, le redko pomislimo, kam v resnici gre vsak evro, ki ga plačamo. Kolikšen del cene pripada proizvajalcu, kolikšen trgovcu in kolikšen del predstavljajo davki, prevoz ter oglaševanje? Koliko, na primer, dobi kmet, ki je pridelal krompir za svetovno znano blagovno znamko čipsa, ali kdo vse stoji za ceno kave?
Pot živila od nastanka do trenutka, ko ga kupi potrošnik, je precej zapletena, prehranski sistem pa se je v zadnjih petdesetih letih močno spremenil. V osnovi ga še vedno sestavljajo kmetje, ki pridelujejo kmetijske surovine, te pa morajo predelati živilska podjetja. Pri tem nastane velik del stroškov, ki jih na koncu plačamo kupci – poleg davka na dodano vrednost tudi bruto trgovsko maržo. Pomemben delež predstavljajo še stroški embalaže in oglaševanja.
V čipsu strošek krompirja znaša manj kot 3 do 4 odstotke, medtem ko oglaševanje blagovne znamke predstavlja kar 30 do 40 odstotkov cene.
Mimogrede, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je lanski prihodek od prodaje blaga v trgovini na drobno znašal nekaj več kot 16 milijard evrov.
Sogovorniki:
Ko kupujemo izdelke, le redko pomislimo, kam v resnici gre vsak evro, ki ga plačamo. Kolikšen del cene pripada proizvajalcu, kolikšen trgovcu in kolikšen del predstavljajo davki, prevoz ter oglaševanje? Koliko, na primer, dobi kmet, ki je pridelal krompir za svetovno znano blagovno znamko čipsa, ali kdo vse stoji za ceno kave?
Pot živila od nastanka do trenutka, ko ga kupi potrošnik, je precej zapletena, prehranski sistem pa se je v zadnjih petdesetih letih močno spremenil. V osnovi ga še vedno sestavljajo kmetje, ki pridelujejo kmetijske surovine, te pa morajo predelati živilska podjetja. Pri tem nastane velik del stroškov, ki jih na koncu plačamo kupci – poleg davka na dodano vrednost tudi bruto trgovsko maržo. Pomemben delež predstavljajo še stroški embalaže in oglaševanja.
V čipsu strošek krompirja znaša manj kot 3 do 4 odstotke, medtem ko oglaševanje blagovne znamke predstavlja kar 30 do 40 odstotkov cene.
Mimogrede, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je lanski prihodek od prodaje blaga v trgovini na drobno znašal nekaj več kot 16 milijard evrov.
Sogovorniki:
Najboljše športnice in športniki z vsega sveta so dočakali odprtje Zimskih olimpijskih iger Milano Cortina, prvi olimpijski konec tedna pa je Val 202 svoj terenski studio pripeljal v Kranj, mesto, ki vsako leto znova težko pričakuje 8. februar, slovenski kulturni praznik. Eden izmed tistih Kranjčanov, ki jih še kako povezujemo tako s športom kot s kulturo, je Toni Cahunek, igralec, režiser, TV-voditelj, novinar in športni komentator. Kot pravi, je praznik kulture tisti dan, ko se Kranj v televizijskih poročilih zagotovo pojavi že v prvi minuti.
8 min • 07. 02. 2026
Nekdanji hokejist Ivo Jan je eden najboljših slovenskih hokejistov svoje generacije. Igral je za Olimpijo in Jesenice in bil član slovenske reprezentance, ko je ta prvič zaigrala med elito. Igral je tudi v ZDA, Nemčiji, Avstriji, Švici, na Švedskem in Finskem in zaznamoval dolgo obdobje po osamosvojitvi. Danes kot oče ugotavlja, da se je vloga staršev mladih športnikov močno spremenila. Če so bili otroci nekdaj bolj samostojni, danes urniki diktirajo zahteven življenjski tempo tudi njihovim staršem.
11 min • 07. 02. 2026
Nekdanji smučarski skakalec Sašo Komovec, ki na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju poučuje geografijo in skrbi za koordinacijo med športnimi oddelki, je skakal v obdobju Francija Petka, Andreasa Goldbergerja, Jirija Parme, Jaroslava Sakale. Je aktiven športni delavec ter organizator tekmovanj v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji kot vodja tekmovanj na kranjski skakalnici, kot FIS sodnik in tehnični delegat pa sodeluje tudi na tekmovanjih na najvišjem nivoju doma in v tujini. Kot predsednik Skakalnega kluba Triglav Kranj se v šali pohvali, da vodi najuspešnejši skakalni klub na svetu, saj sta njegova aktivna člana tudi Domen Prevc in Nika Prevc.
10 min • 07. 02. 2026
V Prešernovem gaju v Kranju je vsako jutro veselo. Tam točno ob pol osmih namreč telovadi skupina upokojenk iz Društva Šola zdravja, ki v značilnih oranžnih opravah izvaja jutranjo telovadbo "1000 gibov". Telovadijo v vseh vremenskih razmerah.
9 min • 07. 02. 2026
Podnebne spremembe vplivajo tudi na temeljne pogoje za pridelavo hrane. V Kataloniji, eni od evropskih regij, ki jih suše in vročinski valovi še posebej prizadenejo, se tega tudi kmetje in znanstveniki močno zavedajo. Katalonijo je na povabilo inštituta Catalonia International obiskala Špela Novak.
13 min • 05. 02. 2026
