Pokopališča niso le kraji spomina na umrle, temveč tudi nekakšni javni arhivi preteklosti, ki pričajo o družbenem duhu določenega časa. A včasih ni nikogar več, ki bi se spominjal – narava se počasi vrine v kulturo, mah prekrije napise in pokopališče utone v pozabo.
Tako je bilo še pred nekaj leti s pokopališčem pri Kobacu v Trbovljah, skritim v gozdu, ki, če že ni bilo povsem pozabljeno, je bilo vendar povsem zaraščeno. Na pobudo Edija Hribška so ga pred nekaj leti uredili, danes pa zanj skrbijo prostovoljci in učenci Osnovne šole Ivana Cankarja Trbovlje.
