Iskanje
13 min • 08. 07. 2025
Mesto Rouen, ki se ga je prijel tudi vzdevek »Mesto stotih zvonikov« in je bilo v srednjem veku in renesansi drugo največje mesto v Franciji, obiskovalce z le nekaj domišljije ob sprehodu skozi ulice in njihove zgodbe hitro odpelje daleč v zgodovino.
Morda v čas Riharda Levjesrčnega, čigar srce je bilo shranjeno v mestni stolnici Notre-Dame, ali pa Ivane Orleanske, ki je bila tam zaslišana in usmrčena z zažigom na grmadi. Morda bodo komu pred oči prišli liki iz romana Gospa Bovary, v Rouenu se je rodil njegov avtor Gustave Flaubert, ki je kraj imenoval umazane Benetke. Stendhala pa je nasprotno bolj spominjal na gotske Atene. Tam so ustvarjali impresionisti, na reki Seni, ki ni le kulisa mesta, ampak tudi njegova zgodovinska hrbtenica, pa je bilo že v rimskih časih pomembno pristanišče.
“Pravzaprav je to morsko-rečno pristanišče. Ladje iz oceana lahko po ustju reke Sene priplujejo vse do mesta; še danes je to eno največjih izvoznih pristanišč za žita v Evropi.”
Sogovornica:
Mesto Rouen, ki se ga je prijel tudi vzdevek »Mesto stotih zvonikov« in je bilo v srednjem veku in renesansi drugo največje mesto v Franciji, obiskovalce z le nekaj domišljije ob sprehodu skozi ulice in njihove zgodbe hitro odpelje daleč v zgodovino.
Morda v čas Riharda Levjesrčnega, čigar srce je bilo shranjeno v mestni stolnici Notre-Dame, ali pa Ivane Orleanske, ki je bila tam zaslišana in usmrčena z zažigom na grmadi. Morda bodo komu pred oči prišli liki iz romana Gospa Bovary, v Rouenu se je rodil njegov avtor Gustave Flaubert, ki je kraj imenoval umazane Benetke. Stendhala pa je nasprotno bolj spominjal na gotske Atene. Tam so ustvarjali impresionisti, na reki Seni, ki ni le kulisa mesta, ampak tudi njegova zgodovinska hrbtenica, pa je bilo že v rimskih časih pomembno pristanišče.
“Pravzaprav je to morsko-rečno pristanišče. Ladje iz oceana lahko po ustju reke Sene priplujejo vse do mesta; še danes je to eno največjih izvoznih pristanišč za žita v Evropi.”
Sogovornica:
Najboljše športnice in športniki z vsega sveta so dočakali odprtje Zimskih olimpijskih iger Milano Cortina, prvi olimpijski konec tedna pa je Val 202 svoj terenski studio pripeljal v Kranj, mesto, ki vsako leto znova težko pričakuje 8. februar, slovenski kulturni praznik. Eden izmed tistih Kranjčanov, ki jih še kako povezujemo tako s športom kot s kulturo, je Toni Cahunek, igralec, režiser, TV-voditelj, novinar in športni komentator. Kot pravi, je praznik kulture tisti dan, ko se Kranj v televizijskih poročilih zagotovo pojavi že v prvi minuti.
8 min • 07. 02. 2026
Nekdanji hokejist Ivo Jan je eden najboljših slovenskih hokejistov svoje generacije. Igral je za Olimpijo in Jesenice in bil član slovenske reprezentance, ko je ta prvič zaigrala med elito. Igral je tudi v ZDA, Nemčiji, Avstriji, Švici, na Švedskem in Finskem in zaznamoval dolgo obdobje po osamosvojitvi. Danes kot oče ugotavlja, da se je vloga staršev mladih športnikov močno spremenila. Če so bili otroci nekdaj bolj samostojni, danes urniki diktirajo zahteven življenjski tempo tudi njihovim staršem.
11 min • 07. 02. 2026
Nekdanji smučarski skakalec Sašo Komovec, ki na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju poučuje geografijo in skrbi za koordinacijo med športnimi oddelki, je skakal v obdobju Francija Petka, Andreasa Goldbergerja, Jirija Parme, Jaroslava Sakale. Je aktiven športni delavec ter organizator tekmovanj v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji kot vodja tekmovanj na kranjski skakalnici, kot FIS sodnik in tehnični delegat pa sodeluje tudi na tekmovanjih na najvišjem nivoju doma in v tujini. Kot predsednik Skakalnega kluba Triglav Kranj se v šali pohvali, da vodi najuspešnejši skakalni klub na svetu, saj sta njegova aktivna člana tudi Domen Prevc in Nika Prevc.
10 min • 07. 02. 2026
V Prešernovem gaju v Kranju je vsako jutro veselo. Tam točno ob pol osmih namreč telovadi skupina upokojenk iz Društva Šola zdravja, ki v značilnih oranžnih opravah izvaja jutranjo telovadbo "1000 gibov". Telovadijo v vseh vremenskih razmerah.
9 min • 07. 02. 2026
Podnebne spremembe vplivajo tudi na temeljne pogoje za pridelavo hrane. V Kataloniji, eni od evropskih regij, ki jih suše in vročinski valovi še posebej prizadenejo, se tega tudi kmetje in znanstveniki močno zavedajo. Katalonijo je na povabilo inštituta Catalonia International obiskala Špela Novak.
13 min • 05. 02. 2026
