To poletje smo se povabili na obisk v naše raziskovalne ustanove in laboratorije, v katerih doslej še nismo bili, a se raziskovalci tam lotevajo vrste zanimivih, aktualnih in celo presenetljivih znanstvenih zagat. Uvodoma se podajamo na Zavod za gradbeništvo Slovenije s sedežem v Ljubljani, kjer med drugim deluje Laboratorij za kovine, korozijo in protikorozijsko zaščito.

Korozija je eden od najpogostejših uničevalcev dela človeških rok, njeno odpravljanje in sanacije škode terja ogromno denarja in energije, po nekaterih podatkih lahko preseže tudi do več odstotkov nacionalnega prihodka. V najslabšem primeru so lahko posledica korozije tudi nesreče s smrtnim izidom, kakršno je bilo zrušenje mostu v Genovi leta 2018. Zaradi korozije se kvarijo naši avtomobili, korozija lahko slabi industrijsko proizvodnjo, povzroča uhajanje strupov v pitno vodo … in nenazadnje vpliva na kulturno dediščino.

Čeprav je korozijo v antiki opisoval že Platon, še dandanes predstavlja kovinski industriji velikanski izziv. Kovine so namreč vsepovsod okoli nas in če te zaradi vplivov okolja propadajo ali degradirajo, pravimo, da jih je načela korozija, pojasnjujeta tokratna vodnika Miha Hren, ki se raziskovalno posveča koroziji kovine v betonu, in Mirjam Bajt Leban, ki se ukvarja s preiskovanjem vodovodnih instalacij, torej kovinskih materialov, ki so v stiku s pitno vodo, in pa s korozijo pri 3D tiskanih kovinskih materialih.

Poslušajte tudi: 

Maja Ratej