Iskanje
10 min • 10. 06. 2023
Ob 100-letnici Slovenskega etnografskega muzeja, najstarejše etnološke ustanove, ki hrani več kot 40.000 predmetov, povezanih s slovenskim ozemljem in tistim zunaj Evrope, se na naši prvi postojanki ustavimo v prostorih, kamor obiskovalec nima vstopa – v tako imenovanih depojih. SEM, kot s kratico pravimo muzeju, ima kar enajst kustodiatov, ki obsegajo najrazličnejše zbirke: od zbirke ornih orodij do lončarske in pletarske, zbirke skrinj, čipk, igrač, mask in panjskih končnic pa kustodiata za zbirke Afrike in Amerike ter kustodiata za zbirke iz Azije, Avstralije in Oceanije. Slovenski etnografski muzej ima še kustodiat za etnografski film, ki hrani videodokumentacijo, in oddelek za dokumentacijo, ki hrani fotografije in pisno dokumentacijo. Od vseh predmetov, ki jih hrani muzej, je na razstavah prikazanih le kakšnih 10 odstotkov predmetov. Drugi so varno shranjeni v depojih pod muzejsko ploščadjo, ki povezuje obe zgradbi muzeja, muzejsko in upravno. Dostop do njih imajo le konzervatorji restavratorji in seveda kustosi, vsak kustodiat pa ima svoj depo.
Zapiski:
SEM 100: Kako se je muzej prilagajal potrebam ljudi in časa?
SEM 100: Etnografu se vse prigodi
Ob 100-letnici Slovenskega etnografskega muzeja, najstarejše etnološke ustanove, ki hrani več kot 40.000 predmetov, povezanih s slovenskim ozemljem in tistim zunaj Evrope, se na naši prvi postojanki ustavimo v prostorih, kamor obiskovalec nima vstopa – v tako imenovanih depojih. SEM, kot s kratico pravimo muzeju, ima kar enajst kustodiatov, ki obsegajo najrazličnejše zbirke: od zbirke ornih orodij do lončarske in pletarske, zbirke skrinj, čipk, igrač, mask in panjskih končnic pa kustodiata za zbirke Afrike in Amerike ter kustodiata za zbirke iz Azije, Avstralije in Oceanije. Slovenski etnografski muzej ima še kustodiat za etnografski film, ki hrani videodokumentacijo, in oddelek za dokumentacijo, ki hrani fotografije in pisno dokumentacijo. Od vseh predmetov, ki jih hrani muzej, je na razstavah prikazanih le kakšnih 10 odstotkov predmetov. Drugi so varno shranjeni v depojih pod muzejsko ploščadjo, ki povezuje obe zgradbi muzeja, muzejsko in upravno. Dostop do njih imajo le konzervatorji restavratorji in seveda kustosi, vsak kustodiat pa ima svoj depo.
Zapiski:
SEM 100: Kako se je muzej prilagajal potrebam ljudi in časa?
SEM 100: Etnografu se vse prigodi
V sicilijanskem mestu Palermo že skoraj dvajset let deluje organizacija Uniamoci, ki si prizadeva za pomoč invalidom in njihovo opolnomočenje. V dnevnem centru, ki domuje v nekdanjih prostorih mafije, se uporabniki učijo brati in pisati, tam vrtnarijo, oblikujejo likovne izdelke, ustvarjajo spletni radio in se družijo. Pri tem jim pomagajo nekdanji zaporniki in prestopniki, ki tam opravljajo družbeno koristno delo. Nad vsemi pa bdi karizmatični Davide Di Pasquale, ki predstavlja očetovski lik tako uporabnikom kot prestopnikom. Nad mizo v pisarni mu visi velika slika legendarnega italijanskega tožilca, ki je bil specializiran za preiskave zločinov mafije Giovannija Falconeja.
14 min • 12. 12. 2025
Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov se 11. decembra izteče 15-letni rok, v katerem je treba objekte v javni rabi za invalide prilagoditi tako, da se odpravijo grajene in komunikacijske ovire. Ampak kot kažejo stvari na terenu, bo rok podaljšan, saj številne ključne institucije, zdravstveni domovi, občine, kulturne ustanove, šole in športni objekti še vedno niso dostopni ljudem z gibalnimi oviranostmi. Ali 15 let res ni bilo dovolj časa, da bi objekte v javni rabi ustrezno prilagodili? Kaj o tem pravijo invalidi, ki naj bi jim država zagotavljala enake možnosti na vseh področjih življenja?
13 min • 11. 12. 2025
Reportaža o tradicionalnem zaključnem koncertu sezone oddaje Izštekani na Valu 202 z Juretom Longyko.
9 min • 09. 12. 2025
Prostovoljke in prostovoljci s svojim delom na različnih področjih bogatijo skupnosti, krepijo kulturo solidarnosti in povezujejo različne generacije. Pogovarjali smo se z mentoricami in mentrorji prostovoljk in prostovoljcev iz Slovenske filantropije, Doma starejših občanov Fužine, organizacij tabornikov in skavtov, društva Parada ponosa, UKC Ljubljana, slovenskega društva Hospic. Kaj jih motivira, s kakšnimi sistemskimi izzivi se srečujejo, kako premagujejo nestrpnost v družbi in kaj imajo od tega, da se odločijo pomagati?
16 min • 06. 12. 2025
Za prvo glasbeno skupino v zgodovini, ki je izvedla pravo svetovno turnejo, veljajo britanski pop in rok velikani The Beatles. Njihova znamenita turneja leta 1964 jih je popeljala od Evrope do Azije in Avstralije, z nastopi na Nizozemskem, Danskem, v Hongkongu in Avstraliji. Takrat so vstopnice za njihove koncerte stale od 2 do 5 ameriških dolarjev.
18 min • 02. 12. 2025
