Ob 100-letnici Slovenskega etnografskega muzeja, najstarejše etnološke ustanove, ki hrani več kot 40.000 predmetov, povezanih s slovenskim ozemljem in tistim zunaj Evrope, se na naši prvi postojanki ustavimo v prostorih, kamor obiskovalec nima vstopa – v tako imenovanih depojih. SEM, kot s kratico pravimo muzeju, ima kar enajst kustodiatov, ki obsegajo najrazličnejše zbirke: od zbirke ornih orodij do lončarske in pletarske, zbirke skrinj, čipk, igrač, mask in panjskih končnic pa kustodiata za zbirke Afrike in Amerike ter kustodiata za zbirke iz Azije, Avstralije in Oceanije. Slovenski etnografski muzej ima še kustodiat za etnografski film, ki hrani videodokumentacijo, in oddelek za dokumentacijo, ki hrani fotografije in pisno dokumentacijo. Od vseh predmetov, ki jih hrani muzej, je na razstavah prikazanih le kakšnih 10 odstotkov predmetov. Drugi so varno shranjeni v depojih pod muzejsko ploščadjo, ki povezuje obe zgradbi muzeja, muzejsko in upravno. Dostop do njih imajo le konzervatorji restavratorji in seveda kustosi, vsak kustodiat pa ima svoj depo.
Zapiski:
SEM 100: Kako se je muzej prilagajal potrebam ljudi in časa?
SEM 100: Etnografu se vse prigodi
