Današnji dan duševnega zdravja je več kot odličen povod za pogovor s pisateljem Andražem Rožmanom, ki zase pravi, da je raje oklican za norega, kot da bi zagovarjal to, kar v obstoječem sistemu velja za normalno. Ne verjame v razmejevanje z zidovi, ampak v demokratično psihiatrijo brez zidov in dialog brez hierarhije. Za njim je devet let psihoanalitične psihoterapije oziroma psihoanalize, pa tudi petnajst let novinarske kariere, ki jo je zamenjal za študij na Fakulteti za socialno delo. V prihodnosti pa se namerava podati v terapevtske vode.
Omenjeni biografski podatki so pomembni zato, ker se prepletajo tudi v njegovem drugem romanu Titov sin, v katerem nastopata dva osrednja lika: Klemen, ki ga je avtor je v precejšnji meri oblikoval avtobiografsko; ter Frenk. Navdih zanj je resnična oseba Joc Podlesnik, ki ima za sabo leta institucionalnega pshiatričnega zdravljenja in ki je bil pripravljen tudi deliti svojo zgodbo z avtorjem romana Titov sin.
Foto: Nada Žgank/Vodnikova domačija
