Iskanje
Helena Metličar kot iz rokava stresa podatke in zanimivosti o Adrii Airways.
Z gospo Metličar smo preleteli dogajanja v Adrii po letu 1975:
”Adria je imela takrat 25 posadk, 50 pilotov ter 75 stevardes in stevardov.”
Gospa Metličar našteva pomembne dogodke, odločitve, nepozabne lete, spomni se tudi bosih sudanskih potnikov s sulicami, ki niso znali sedeti na letalskih sedežih. Omeni, da so leta 1996 na Adriinih letalih prepovedali kajenje. Opisuje delo stevardes in stevardov, kako so se izobraževali, napredovali, kaj vse je bilo treba narediti za uveljavitev tega poklica. Pridobitve, za katere je zelo zaslužna tudi Helena Metličar, so bile: licence, norme, počitki, dnevnice, rekreacijski dopust, beneficirana delovna doba, sistemizacija … Do podrobnosti so imeli izpiljeno ocenjevanje stevardes. Helena Metličar našteva, kaj vse so ocenjevali:
”Urejenost, točnost, vestnost, odnos do potnikov in sodelavcev, spretnost, prijaznost …”
Zaradi predpisov o varnosti pri delu so morale stevardese nekaj let nositi ortopedske čevlje. Številnim stevardesam niso bili najbolj všeč, čeprav so varovali njihove noge. Helena Metličar pripoveduje, da so bile angleške potnice nad njimi navdušene:
”V Dubrovniku so zato odprli posebno trgovino, da so Angležinjam prodajali ortopedske čevlje Borosana.”
Adriine stevardese so slovele po urejenosti. Kolegica iz konkurenčnega letalskega podjetja je gospe Metličar zaupala:
”Helena, mi smo vas občudovali. Bile ste urejene, oblečene v svilene bluze, obleke iz kamgarna, za vami je dišalo. Ena je bila lepša od druge.”
Stevardesa inštruktorica Helena Metličar, ki je bila osem let na Adrii Airways tudi vodja stevardes in stevardov, se je upokojila leta 2007:
”Zelo sem ponosna, da sem bila stevardesa v Adrii Airways, da sem delček slovenskega letalstva. Naše delo je bilo vrhunsko in profesionalno, ostalo bo v našem spominu in v spominu naših potnikov.”
Tatjana Pirc s sogovornicami in sogovorniki, s katerimi se je srečevala več mesecev, predstavlja zgodbo o tem, kako je Adria vzletela, letela in trdo pristala … val202.si/adria4ever
Helena Metličar kot iz rokava stresa podatke in zanimivosti o Adrii Airways.
Z gospo Metličar smo preleteli dogajanja v Adrii po letu 1975:
”Adria je imela takrat 25 posadk, 50 pilotov ter 75 stevardes in stevardov.”
Gospa Metličar našteva pomembne dogodke, odločitve, nepozabne lete, spomni se tudi bosih sudanskih potnikov s sulicami, ki niso znali sedeti na letalskih sedežih. Omeni, da so leta 1996 na Adriinih letalih prepovedali kajenje. Opisuje delo stevardes in stevardov, kako so se izobraževali, napredovali, kaj vse je bilo treba narediti za uveljavitev tega poklica. Pridobitve, za katere je zelo zaslužna tudi Helena Metličar, so bile: licence, norme, počitki, dnevnice, rekreacijski dopust, beneficirana delovna doba, sistemizacija … Do podrobnosti so imeli izpiljeno ocenjevanje stevardes. Helena Metličar našteva, kaj vse so ocenjevali:
”Urejenost, točnost, vestnost, odnos do potnikov in sodelavcev, spretnost, prijaznost …”
Zaradi predpisov o varnosti pri delu so morale stevardese nekaj let nositi ortopedske čevlje. Številnim stevardesam niso bili najbolj všeč, čeprav so varovali njihove noge. Helena Metličar pripoveduje, da so bile angleške potnice nad njimi navdušene:
”V Dubrovniku so zato odprli posebno trgovino, da so Angležinjam prodajali ortopedske čevlje Borosana.”
Adriine stevardese so slovele po urejenosti. Kolegica iz konkurenčnega letalskega podjetja je gospe Metličar zaupala:
”Helena, mi smo vas občudovali. Bile ste urejene, oblečene v svilene bluze, obleke iz kamgarna, za vami je dišalo. Ena je bila lepša od druge.”
Stevardesa inštruktorica Helena Metličar, ki je bila osem let na Adrii Airways tudi vodja stevardes in stevardov, se je upokojila leta 2007:
”Zelo sem ponosna, da sem bila stevardesa v Adrii Airways, da sem delček slovenskega letalstva. Naše delo je bilo vrhunsko in profesionalno, ostalo bo v našem spominu in v spominu naših potnikov.”
Tatjana Pirc s sogovornicami in sogovorniki, s katerimi se je srečevala več mesecev, predstavlja zgodbo o tem, kako je Adria vzletela, letela in trdo pristala … val202.si/adria4ever
Primož Jovanović, ki mu prijatelji pravijo Kiko, je bil kapitan pri Adrii Airways. V letu 2019 se je javno zelo izpostavil, ko je začel skupaj s še nekaterimi sodelavci opozarjati na hude težave Adrie. Iskali so somišljenike in podpornike, trkali na vrata vplivnežev, saj so bili prepričani, da je Adrio še mogoče rešiti. "Poskusili smo vse," pravi Primož, ki je na koncu ugotovil, da jih odločevalci sploh niso jemali resno. Zato je izbral novo pot, odšel k letalskemu prevozniku LOT (poljski nacionalni prevoznik), uspešno opravil prešolanje na večje letalo (s CRJ na Boing 787 Dreamliner), zdaj pa, kot mi vsi, komaj čaka, da se življenje spet normalizira. Covid 19 je namreč letalstvo spravil na kolena. Primož Jovanović pa ob tem dodaja, da se njega, večnega borca in optimista, ne da spraviti na kolena.
35 min • 11. 07. 2020
Včasih je treba prijeti bika za roge in ugrizniti tudi v kakšno kislo jabolko, pravita zakonca Levičar, ki sta bila stevardesa in pilot pri Adrii Airways.
32 min • 09. 07. 2020
Pilotka Alja Berčič Ivanuš je bila edina kapitanka v Adrii Airways.
16 min • 19. 06. 2020
Francozi, Nizozemci, Finci, Švedi, Španci, Italijani so se počutili kot del Adrijine družine “558 nas je, vsak s svojim obrazom, imenom in zgodbo,” so konec septembra 2019 v pismu javnosti napisali zaposleni v Adrii Airways. Petsto oseminpetdeset jih je bilo, med njimi vsako leto tudi več tujcev, predvsem pilotov.
47 min • 29. 05. 2020
Koronavirus je naša življenja postavil na glavo, zaradi pandemije se je ustavil tudi letalski promet.
22 min • 15. 05. 2020
