Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


1. 7. 2022

Igor Jurič, Madrid: Strateški premik Nata bo velik, glavni razlog za to je Rusija

V 18. vzporedniku se tokrat srečamo z voditelji Nata, zbranimi na vrhu zavezništva v Madridu. Od tam se nam oglaša naš dopisnik Igor Jurič, s katerim razmišljamo o zahodni pomoči Ukrajini, širjenju Nata na severovzhod s pridružitvijo Finske in Švedske ter o novih strateških opredelitvah groženj in izzivov za zavezništvo. Spregovorimo tudi o razlikah glede na prejšnja srečanja voditeljev in celo o ruski solati. Članice Nata so se zavezale dolgoročno podpirati Ukrajino v vojni z Rusijo, tako z dobavami orožja kot z drugo pomočjo, predvsem denarno. Od začetka vojne je podpora članstvu v Natu na Švedskem in Finskem močno narasla, v sredo sta državi dobili tudi uradno povabilo v zavezništvo. “Pri Natu ves čas ponavljajo, da se zavezništvo ne vpleta v vojno, ampak orožje in ostalo opremo pošiljajo posamezne članice. Na vrhu pa so sklenili, da bo Ukrajina dobila nov vsestranski sveženj pomoči.” - Igor Jurič Na vrhu v Madridu so voditelji sprejeli tudi nove strateške usmeritve za Nato. Rusija je po novem opredeljena kot največja grožnja, Kitajska pa kot izziv za Natove interese. “Spremembo je nedvomno čutiti, najbolj pri obljubah glede denarja, pri zviševanju obrambnih izdatkov. Do tega premika je prišlo zlasti po izbruhu vojne v Ukrajini. Slovenija je tukaj pri repu članic, glede investicij v vojaško opremo celo na zadnjem mestu.” - Igor Jurič


24. 6. 2022

Tanja Borčič Bernard, Zagreb

Hrvati napovedujejo in pričakujejo izjemen izkupiček poletne sezone. Kljub napovedanim podražitvam se zmogljivosti polnijo, zaradi priprav na sprejem evra so naši južni sosedi marsikje že začeli tudi dvojno označevanje cen, dinamično pa je tudi na nepremičninskem trgu. Več v pogovoru z našo zagrebško dopisnico.


17. 6. 2022

Janko Petrovec, Rim

Mudimo se pri zahodnih sosedih. O suši, ki pesti sever Italije in obeta redukcije vode, o propadlem referendumu, ki ni vzbudil nobenega zanimanja ter o lokalnih volitvah. Dodajamo nekaj besed o poletnih počitnicah in nekaj turističnih nasvetov.


10. 6. 2022

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

V 18. vzporedniku se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, ki v teh dneh razkrivata, kako povezan in soodvisen je svet. Vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah, predvsem prek grozeče prehranske krize. Z našo dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kako bo prekinjen izvoz žita iz Ukrajine vplival na stabilnost najbolj ranljivih bližnjevzhodnih držav in ali bi lahko pomanjkanje hrane vodilo k novim konfliktom. Hkrati pogledamo tudi na vlogo Turčije v mirovnih pogajanjih med Ukrajino in Rusijo.


3. 6. 2022

18. vzporednik: Vlasta Jeseničnik, Moskva

18. vzporednik bo tokrat nekoliko drugačen: po navadi zvezo z dopisniki vzpostavimo po telefonu, tokrat pa nas bo ena izmed naših dopisnic obiskala kar v studiu. Vlasta Jeseničnik se je po dolgem času vrnila iz Moskve, v kateri je imela v zadnjih mesecih pred seboj zahtevno nalogo poročanja iz države, v kateri oblast omejuje svobodo govora in grozi novinarjem s sankcijami. Pogovorili se bomo o pritiskih in težkih delovnih razmerah v Rusiji, o njenih stikih in znancih, ki se bojijo državne cenzure, in o tem, kako se je od začetka napada na Ukrajino spremenilo vsakdanje življenje Rusov.


27. 5. 2022

Polona Fijavž, Berlin

Ko je bila naša berlinska dopisnica Polona Fijavž nazadnje gostja 18. vzporednika, je na Poljskem in deloma tudi v Nemčiji potekal največji sprejem vojnih beguncev po drugi svetovni vojni. Dobra dva meseca kasneje je jasno, da ruska »posebna operacija« ne bo trajala le nekaj dni, zato so se tudi begunci morali intenzivneje integrirati v poljsko in nemško družbo. A vojna v Ukrajini ni povzročila le begunskih tragedij, v Nemcih se je hkrati naselil tudi strah, da bi se vojna lahko razširila. Povzročil je vse večjo željo pri vse več ljudeh, da bi si zagotovili lastno zaklonišče. Tako je razcvetel posel z gradnjo zasebnih bunkerjev, a tudi z iskanjem primernega prostora za njihovo postavitev pri tistih, ki za tako gradnjo nimajo prostorskih možnosti. Vojna pa je tudi čas za razmislek o vzvodih, ki so pripeljali do tega, da v 21. stoletju do fizičnih spopadov takih razsežnosti sploh lahko še pride. Morda nam je lahko pri tem v pomoč tudi knjiga angleškega novinarja Paul Mason »How to stop faschism«. Govorili pa bomo tudi o pojavu opičjih koz in prizadevanjih, da okužbe s to boleznijo ne bi sprožile še novega vala homofobije in rasizma.


20. 5. 2022

Boštjan Anžin, Beograd

V 18. vzporedniku bomo tokrat pod drobnogled vzeli vedno dinamične odnose na Balkanu. V Srbiji se soočajo s serijo bombnih preplahov na šolah in turističnih destinacijah, hkrati je povzročila veliko vznemirjenja napoved Kosova, da bo zaprosilo za članstvo v Svetu Evrope. Z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o tem, da se države zahodnega Balkana v luči vojne v Ukrajini pogovarjajo s predstavniki Evropske unije, na kateri točki so pristopna pogajanja ter da v Bosni in Hercegovini še vedno ne najdejo rešitve za nov volilni zakon in izvedbo oktobrskih volitev.


13. 5. 2022

Vlasta Jeseničnik, Rusija

V 18. vzporedniku pogledujemo proti mestu, kamor so bile v začetku tedna uprte oči svetovne javnosti – proti Moskvi. Na Dan zmage proti fašizmu tam tradicionalno poteka vojaška parada, ob kateri pa predsednik Putin tokrat v govoru ni napovedal večjih sprememb glede vojne v Ukrajini. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik zato razmišljamo, kako z ruskega gledišča trenutno poteka vojna, kako na vsakdanje življenje Rusov vplivajo zahodne sankcije in kako v vojnih razmerah izgleda ruski medijski prostor.


6. 5. 2022

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

V 18. vzporedniku se odpravljamo k sosedom, na Hrvaško. Tja se je prejšnji teden odpravilo več deset tisoč Slovencev. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard bomo razmišljali o začetku turistične sezone in napovedih za njen glavni del, o zamiku odprtja Pelješkega mosta, ki ga težko pričakujejo Hrvati in turisti, pa tudi o tem, zakaj je predsednik Milanović napovedal, da bo blokiral pristopanje Finske in Švedske k Natu. Hkrati pa bomo pregledali še odzive hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev in podobo hrvaških evrskih kovancev.


29. 4. 2022

Andrej Stopar, ZDA

Kaj pomeni Muskov prevzem Twitterja? Kakšen pomen in sporočilo nosi izvolitev prve temnopolte vrhovne sodnice Ketanje Onyika Brown? Kako odmeva obisk Antonyja Blinkna in Lloyda Austina v Ukrajini na eni strani in grožnja Sergeja Lavrova z možnostjo jedrskega spopada na drugi? Kaj pomeni konec pandemične faze v ZDA? In seveda: svet dobesedno gori, obstajajo resne grožnje z jedrsko vojno, ampak družbena omrežja in medije zelo zaposluje še neka druga vojna: Johnny Depp vs. Amber Heard. Katera bolj zaposluje Američane? To bo na meniju v tokratnem 18. vzporedniku, ko bomo poklicali našega ameriškega dopisnika Andreja Stoparja.


22. 4. 2022

Karmen Švegl, Ukrajina

Na vzhodu Ukrajine grmijo eksplozije, ki spremljajo veliko rusko ofenzivo na Donbas. Hkrati se na obali Azovskega morja branilci Mariupolja v jeklarni Azovstal še vedno upirajo ruskim poskusom dokončnega zavzetja strateško pomembnega mesta. Z našo dopisnico Karmen Švegl, ki se oglasi iz Ukrajine, razmišljamo o načinu bojevanja na vzhodu države, posledicah ruskega umika iz Kijeva, oskrbovanju prebivalcev in vojske ter o obljubah zahodnih voditeljev, ki v teh dneh obiskujejo glavno mesto. * Zaradi nepredvidljivih razmer in prekinitve zveze smo pogovor z dopisnico izpeljali v dveh delih.


15. 4. 2022

Janko Petrovec, Rim

V Rimu bodo velikonočne slovesnosti po dveh letih epidemijskih omejitev spet potekale na bolj tradicionalen način, s prisotnostjo velikega števila vernikov. "Da so se turisti in romarji vrnili, je v Vatikanu potrdila tudi cvetna nedelja, ko se je pri papeževi maši na trgu zbralo okoli 65.000 ljudi. Po raziskavah turističnega portala Jetcost je Rim v teh dneh najbolj priljubljena posamična destinacija evropskega turista," pravi naš rimski dopisnik Janko Petrovec. Do konca aprila so v Italiji z ukrepi še kar resni, čeprav njihov primež popušča. Zaščitne maske je še naprej treba nositi v zaprtih javnih prostorih, razen na plesiščih in med športom. Pri vstopu v Italijo sta zaenkrat še obvezna eno od veljavnih PCT potrdil ter izpolnjen evropski obrazec za sledenje potnikom. V pogovoru tudi o italijanskih vezeh z Rusijo, iskanju novih virov naravnega plina ter prihajajoči Dirki po Italiji in Evroviziji, ki jo bo gostil Torino.


8. 4. 2022

Mojca Širok, Francija

V 18. vzporedniku nadaljujemo predvolilna oglašanja iz evropskih držav, ki to pomlad izbirajo nove (stare) voditelje. Tokrat se o predvolilni kampanji v Franciji pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok. Po petih letih vladavine Emmanuela Macrona razmišljamo, katere so glavne teme, ki ob ukrajinski vojni določajo potek kampanje in soočenj, kako se je predsednik Macron uveljavil na evropskem parketu, kateri protikandidati so mu najnevarnejši ter kakšen je razlog za majhno podporo strankam na levici. Dotaknemo pa se tudi pozivov k skupni evropski obrambni strategiji.


1. 4. 2022

Gašper Andrinek, Estonija

V 18. vzporedniku se odpravljamo na nov teren. Oglasi se nam Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično situacijo v baltskih državah. Z njim razmišljamo o odzivih Litve, Latvije in Estonije na ukrajinsko vojno, se podamo na njihove meje z Rusijo in govorimo s pripadniki ruske manjšine v teh treh državah, ki so bile nekdaj del Sovjetske zveze.


25. 3. 2022

Jan Grilc, Madžarska

Po treh madžarskih volitvah, na katerih je prepričljivo zmagala stranka Fidesz Viktorja Orbana, je pred tokratnimi negotovost veliko večja. Orbanovi stranki bo namreč nasproti stala združena opozicija, kampanja je neizprosna, napovedi pa ne izključujejo možnosti, da bi opoziciji tokrat lahko uspelo. Predvolilni čas pa je močno zaznamovan tudi s posledicami vojne v Ukrajini, od tam se je namreč na Madžarsko zateklo že skoraj pol milijona beguncev. Utrip Madžarske v dnevih pred volitvami, ki bodo 3. aprila, je izmeril Jan Grilc.


18. 3. 2022

Boštjan Anžin, Balkan

V 18. vzporedniku se odpravimo v Bosno in Hercegovino. Že pred začetkom ruskega napada na Ukrajino so bili odnosi med tremi konstitutivnimi narodi Bosne vse bolj napeti, po začetku vojne pa so se znašli na še bolj majavi podlagi. Z našim balkanskim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kako bo prijateljstvo s Putinom vplivalo na politični položaj vodje bosanskih Srbov Milorada Dodika, kakšni so odzivi javnosti v Sarajevu in Banjaluki na vojno ter kako se na razmere v Bosni odziva Evropska unija. Hkrati razmislimo tudi o manevriranju srbskega predsednika Aleksandra Vučića med željami Rusije in zahodnih držav.


11. 3. 2022

Polona Fijavž, Berlin

O poteku in morebitnem razpletu vojne v Ukrajini se odloča na politični ravni, največje tragedije pa se odvijajo na povsem človeški. O begu civilistov na varnejša območja ali v begunske centre v drugih državah, možnosti dostave humanitarne pomoči in težav s preverjanjem verodostojnosti informacij smo govorili tokrat.


4. 3. 2022

Andrej Stopar, Washington

18. vzporednik tokrat obišče Andrej Stopar, naš dopisnik iz Združenih držav, ki je velik del svoje dopisniške kariere preživel tudi v Rusiji. Z njim razmišljamo o tem, kako lahko razumemo najnovejše Putinove poteze ob invaziji, kako na razplet vojne vpliva komunikacija voditeljev s svojimi državljani in mednarodno javnostjo, kako se na dogajanje odziva ameriška administracija in kaj lahko med vrsticami razberemo iz govora ameriškega predsednika Bidna ob prvi obletnici njegovega vladanja.


25. 2. 2022

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Tokrat se selimo k naši Moskovski dopisnici Vlasti Jeseničnik, ki seveda podrobno spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini, obenem pa spremlja vzdušje na ulicah ruskega glavnega mesta. Po vsej Rusiji so včeraj potekali protesti proti vojni, zato smo se pogovarjali tudi o odzivih ruske javnosti.


4. 2. 2022

Tanja Borčič Bernard, Zagreb

Na Hrvaškem se zadnje tedne ukvarjajo z eno najvišjih stopenj umrljivosti s koronavirusom okuženih bolnikov, hkrati pa z zahtevami po ukinitvi pogoja PCT oziroma covidnega potrdila. Vse bolj v višave gredo cene nujnih življenjskih stroškov, živil, energentov, z nepričakovano visokimi zneski na položnicah se že spoprijemajo bolnišnice, javne kuhinje in druge ustanove ter podjetja, prebivalstvo pa jih bo najbolj občutilo v prihodnjih tednih. In medtem ko številni ne zmorejo več plačevati naraščajočih stanarin ali pa po potresu svojih domov niso mogli obnoviti, nekateri vladni uslužbenci teh težav nimajo, saj so dobesedno za drobiž dobili v najem državna stanovanja na odličnih lokacijah. Tudi take neenakosti, privilegiji članov vladajoče stranke, visoka stopnja korupcije, predvsem pa slabi obeti za prihodnost so razlogi, da se je v iskanju boljše prihodnosti iz države izselilo več sto tisoč državljanov, predvsem mladih. Največ z vzhoda države, kaže najnovejši popis prebivalstva, kjer ostajajo neobdelane nepregledne površine rodovitne zemlje. Z našo dopisnico Tanjo Borčič Bernard pa se odpravimo tudi na jug, kjer bosta po izgradnji ceste do novozgrajenega pelješkega mostu simbolično spet združena doslej ločena dela države.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt