Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok o suši in podnebnih spremembah na ozemlju Evropske unije, prostovoljnem zmanjšanju porabe plina, prepovedi uvoza ruskega zlata ter pomenu belgijskih in nizozemskih pristanišč za kriminalne tolpe.
Evropska komisija je prav pred kratkim sporočila, da suša ogroža polovico ozemlja Evropske unije in da bo zaradi nje kar nekaj držav imelo manj pridelka. Prestolnica Belgije se letos ne spopada s kritično sušo, dugače pa je na drugih območjih Evropske unije, še posebej južne Francije. Odgovorni so dosegli tudi dogovor o uredbi, v skladu s katero bodo članice Evropske unije med 1. avgustom letos in 31. marcem 2023 porabo plina prostovoljno zmanjšale za 15 odstotkov, čemur je sicer nasprotovalo nekaj južnih držav. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tem poudarila, da je Unija s tem naredila odločilen korak pri spopadanju z grožnjo, da bi ruski predsednik Vladimir Putin povsem ustavil dobavo plina. Mineva tudi leto dni od umora nizozemskega preiskovalnega novinarja Petra R. de Vriesa, ki je slavo pridobil po poročanju o ugrabitvi milijonarja Freddyja Heinekena leta 1983. Ustrelili so ga v Amsterdamu prav v času, ko je bil svetovalec priči v velikem sojenju prekupčevalcem mamil. Z njimi pa so povezana tudi belgijska in nizozemska pristanišča.
Belgijska in nizozemska pristanišča so po podatkih Europola glavna vrata za razpečevanje kokaina v Evropo. Lani so zasegli 90 ton mamil, zdaj pa si predstavljajte, koliko jih je šlo mimo. Oblasti uspe pregledati le en odstotek tistih, za katere obstaja sum, da vsebujejo mamila. Mojca Širok
