Ko je bila naša berlinska dopisnica Polona Fijavž nazadnje gostja 18. vzporednika, je na Poljskem in deloma tudi v Nemčiji potekal največji sprejem vojnih beguncev po drugi svetovni vojni. Dobra dva meseca kasneje je jasno, da ruska »posebna operacija« ne bo trajala le nekaj dni, zato so se tudi begunci morali intenzivneje integrirati v poljsko in nemško družbo. A vojna v Ukrajini ni povzročila le begunskih tragedij, v Nemcih se je hkrati naselil tudi strah, da bi se vojna lahko razširila. Povzročil je vse večjo željo pri vse več ljudeh, da bi si zagotovili lastno zaklonišče. Tako je razcvetel posel z gradnjo zasebnih bunkerjev, a tudi z iskanjem primernega prostora za njihovo postavitev pri tistih, ki za tako gradnjo nimajo prostorskih možnosti. Vojna pa je tudi čas za razmislek o vzvodih, ki so pripeljali do tega, da v 21. stoletju do fizičnih spopadov takih razsežnosti sploh lahko še pride. Morda nam je lahko pri tem v pomoč tudi knjiga angleškega novinarja Paul Mason »How to stop faschism«. Govorili pa bomo tudi o pojavu opičjih koz in prizadevanjih, da okužbe s to boleznijo ne bi sprožile še novega vala homofobije in rasizma.

S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma

Ko je bila naša berlinska dopisnica nazadnje gostja 18. vzporednika, je na Poljskem in delno tudi v Nemčiji potekal največji sprejem vojnih beguncev po drugi svetovni vojni. Dobra dva meseca pozneje je jasno, da ruska "posebna operacija" ne bo trajala le nekaj dni, zato so se tudi begunci morali intenzivneje integrirati v poljsko in nemško družbo.

"Nemške dežele so negodovale nad finančnim bremenom, ki so ga bile deležne z begunsko krizo. Približno deset odstotkov beguncev se je že registriralo v centrih za iskanje dela. Ukrajinski begunci imajo v Nemčiji poseben tretma, z junijem bodo upravičeni do iste podpore kot socialno podprti Nemci." – Polona Fijavž

A vojna v Ukrajini ni povzročila le begunskih tragedij, v Nemcih se je naselil tudi strah, da bi se vojna lahko razširila. Povzročil je vse večjo željo, da bi si pozamezniki zagotovili lastno zaklonišče. Tako je zacvetel posel z graditvijo zasebnih zaklonišč, a tudi z iskanjem primernega prostora za njihovo postavitev pri tistih, ki za tako gradnjo nimajo prostorskih možnosti.

"Med Nemci je kar nekaj ljudi strah, da bi se Putin maščeval Nemčiji. Velika večina jih podpira oboroževanje Ukrajine tudi s težkim orožjem. Leta 2007 se je takratna vlada odločila, da zaklonišča ne bodo več potrebna. Ljudje so zdaj ugotovili, da v primeru bombnega napada nimajo zaščite." – Polona Fijavž

Vojna pa je tudi čas za razmislek o vzvodih, ki so pripeljali do tega, da se v 21. stoletju fizični spopadi takih razsežnosti sploh še zgodijo. Morda nam pri tem lahko pomaga knjiga angleškega novinarja Paula Masona "How to stop faschism".

"Modus operandi skrajnih desničarjev deluje takole: desni populisti pridejo na oblast, napadajo medije, ustavo, sodstvo. Sodniki postanejo sovražniki ljudstva, potem mediji, vi ste sovražniki ljudstva in pri tem se utrdijo na oblasti tako, da jim nihče ne more nič. To je storil Viktor Orban, v ZDA pa je ustava delovala." – Paul Mason, novinar BBC

Tudi v Nemčiji se te dni ukvarjajo s primeri okužb z opičjimi kozami, a se hkrati mediji že posvečajo tudi stigmatizaciji, ki so jo primeri okuženih prinesli s seboj. Opozarjajo, da je treba pri poročanju o bolezni in širjenju te biti previden in obveščati pravilno, brez stigme za določene skupine ljudi.

Mitja Peček