Petek
8.00
Jezikanje
jezikánje -a s (ȃ) 1. glagolnik od jezikati: naveličal se je jezikanja; 2. petkova jutranja rubrika o jezikovnih fenomenih na Valu 202: Uršula in Tadej v jezikanju lomita jezike; tokrat o Burkinafascih in Slonokoščencih
Slovnični fašisti, ponovitev
Kdo je ‘grammar nazi’ oziroma slovnični fašist? Jih res motijo napake v iskreni skrbi za jezik ali izražajo samo svojo jezikovno nadvlado in prefinjenost?
Janne Brelih
Janne Brelih je rojen v Ljubljani, a so se pri njegovih štirih letih starši preselili na Finsko. V Slovenijo se vrača poleti na dopust. Takrat vadi jezik in tarok.
O sebi v tretji osebi: “Oči bo skuhal kosilo”
Zakaj nekdo govori o sebi v tretji osebi ednine? Mlada raziskovalka Duša Race pravi, da je ta praksa pogosto negativno vrednotena, a lahko pomeni tudi samoironijo in ima komični učinek
Štefan, šilce, pedenj, čevelj, cola
Z jezikoslovko dr. Tanjo Mirtič in anketiranci iščemo dolžino palca, čevlja in komolca ter se sprašujemo, koliko vina drži štefan, koliko neža in urban
Jezik knapov
Srečno! Tako se pozdravljajo rudarji. Zakaj, verjetno ni treba pojasnjevati. V Jezikanju smo šli v jamo, globoko v rudarski žargon.
Če imamo 2 kg jabolk, koliko je dvakrat več?
S strokovnjakom za Številke Slavkom Jeričem razlagamo količine na meji med matematiko in jezikom: kdaj je enkrat več, dvakrat več, enkrat toliko? Kaj je odstotek in kaj odstotna točka?
Napovedovanje časa: četrt in tričetrt, davi, drevi, dravi?!
Koliko je ura, ko je fertau na deveto oziroma četrt na devet? Kaj pomeni obsorej, davi, nocoj, sinoči, drevi? Jezikanje vzpostavlja časovno infrastrukt-uro
Največ slovenskih priimkov se konča na -ič
Jezikoslovec dr. Silvo Torkar razlaga izvor in pomen slovenskih priimkov. Je Novák ali Nóvak? Se o izgovoru svojega priimka odločamo sami?
Aforizem mora biti odkritje, žarnica, preblisk
Evgen Jurič ocenjuje, da je napisal med dvanajst in štirinajst tisoč aforizmov. Pravi, da moraš s čim manj besedami povedati čim več, da zbudiš asociacije in odpreš bralčeve čakre
Jecljavci v šoli znajo snov, a so raje tiho
"Govorimo o socialni motnji: ko je človek sam, ne jeclja, ko poje ali šepeta, ne jeclja. Tudi ko je šum ali zvočna kulisa, kot se spomnimo iz filma Kraljev govor," pravi prof. def. Vlasta Podbrežnik