Iskanje
Londonsko pevko in avtorico Ello Eyre poznamo še iz nebrzdanih žurerskih časov. Vsaj tako oddaljena se zdi sredina preteklega desetletja. Ella Eyre, jamajško-malteškega rodu, je tedaj komaj 17-letna nastopala kot eden vodilnih glasov uspešnega sound-systema, to je produkcijskega komba ali pa zasedbe Rudimental. Njihova drum’n’bassovska party-himna Waiting All Night je z Ellino pomočjo leta 2013 postala superuspešnica. V takratnem mladostniškem zanosu je Eyre izdala tudi prvi album Feline. Deset let pozneje se Ella Eyre ne posebej spremenjena, niti po videzu niti po izraznem pulzu, vrača z novostjo. Ali delo Eveything, In Time, kot v naslovu, upravičeno negira večletni zamik lastne premiere? Ali pa je pristanek drugega albuma Elle Eyre na komaj 38. mestu angleške lestvice dokaz, da bodo udarni veseljaški bangerji - vključno z nekaj songi, ki nepovratno spomnijo na pokojno Amy Winehouse - za vedno ostali del grobo prestrižene predcovidne ekspesivne renesanse, ki se nikoli več ne bo ponovila.
Ime tedna je postal Aleš Čadež, letošnji Inovativni mladi kmet, ki je na 11. Evropskem kongresu mladih kmetov v Bruslju prejel še naziv najboljšega mladega kmeta leta. Kot prvi Slovenec do zdaj je med 31 kandidati iz 27 držav izstopal s svojim delom in prepričal strokovno žirijo, poleg glavnega priznanja pa je prejel tudi nagrado za najboljši projekt energetske učinkovitosti. Kandidatki sta bili tudi: Tjaša Bertoncelj, strokovna vodja Nacionalne mreže TOM telefon, kjer usposobljeni svetovalci otrokom in mladostnikom v stiski na anonimni brezplačni številki že 35 let zagotavljajo varen in zaupen prostor. Prostovoljcem pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije lahko otroci vsak dan brez strahu pred stigmatizacijo zaupajo svoja čustva in težave. Maruša Bradač, astrofizičarka in vodja raziskovalne skupine na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko, ekipe, ki je s teleskopom James Webb odkrila aktivno supermasivno črno luknjo v zgodnjem vesolju. Odkritje, ki so ga objavili v reviji Nature Communications, predstavlja ključen del sestavljanke o nastanku zgodnjih galaksij in črnih lukenj.
Konec leta je pravi čas za razglasitev najrazličnejših dogodkov, oseb, besed in ostalih elementov, ki so nas zabavali v letu 2024. In prav na silvestrski večer ima naša skromna oddaja čast, da zaključi projekt, ki je tekel vse leto. Gre za "nerodni dogodek leta, ki ga nismo videli." V času, ko so nam vsi dogodki, osebe in dejanja na očeh, pozabljamo na dogodke, trenutke in osebe, ki so nevidni. In so nerodni, se pravi takšni, ki nas spravljajo v zadrego. Oziroma bi nas spravljali v zadrego če bi jih videli, ker pa smo o njih samo slišali in si njihov potek samo predstavljamo v domišljiji, je zadrega nekaj manjša. Akcija je potekala vse leto. Najprej smo v uredništvu, ki je oblikovalo strokovno komisijo enega, izbirali nerodne dogodke, ki jih nismo videli posameznega meseca, nato pa še končnega zmagovalca, ki ga bomo slavnostno razglasili v nocojšnji oddaji. Konkurenca je bila res velika, nerodni dogodki, ki jih nismo videli, je bilo recimo ljubkovanje nutrij na bregu Ljubljanice najvišjih predstavnikov države, pa izbiranje kandidata za evropske volitve gibanja Svoboda, pa vzdušje na avtobusu, ki pelje protestnike pred celjsko sodišče in podobno. A zmagovalec je lahko le eden, zato smo v uredništvu kot nerodni dogodek leta, ki ga nismo videli, izbrali zaposlene centra za zaščito in varovanje v savni.
Na Valu 202 smo razglasili dobitnika prestižnega naslova ime leta 2024. To je postal Andrija Halužan!
Valentina ni tipična pripadnica generacije Z. Namesto jutranjega scrollanja po Instagramu si ob 4:00 na ramo obesi puško, na glavo nadene klobuk in se odpravi v hosto. Na jago! Jeleni, srne, divji prašiči in gamsi. Sončni vzhod, plezanje na prežo in opazovanje. Pa tudi strel. Če ima rada živali, kako jih potem lahko upleni? Kaj ji gre po glavi, tik preden pritisne na sprožilec? A ima človek pravico do odstrela, ko pa je sam odgovoren za krčenje habitata živalim? In kako je drevo ultimativna prispodoba smisla življenjskega cikla? Z Vale vas vabiva v gozd.
Na tradicionalni prireditvi Ime leta smo gostili posebne posameznike, ki so zaznamovali vseh 12 mesecev iztekajočega se leta. Izjemni gostje, ki v svojih prizadevanjih na različnih področjih našo družbo delajo boljšo, vsakič znova odslikavajo tudi osrednje dogodke iztekajočega se leta. In leto 2024 je bilo v marsikaterem pogledu zaznamovano z razmerami v zdravstvu.
Dr. David Martin je pediater in idejni vodja koncepta: screen free until three, torej brez zaslonov do tretjega leta. Pravi, da je drugo leto starosti obdobje, ko otrok začne razvijati občutek za »jaz«, ko začne govoriti o sebi kot o »meni«. In je tudi čas, ko ima človek v možganih največ nevronov. Ugotovili so, da ima čas pred zasloni pri dvoletnikih izrazit in merljiv negativen učinek, zato potrebujejo dodatno zaščitno obdobje. “Če jih takrat postavimo pred zaslon, se nam je glede na podatke zdelo skoraj kaznivo dejanje.” Razlaga, kdaj in kako varno otroku predstaviti pametne naprave in zakaj je brskanje staršev po telefonu pred otroki škodljivo.
Ime tedna je Patricija Lovišček, ustanoviteljica koprskega zavoda Modri december, ki javnost ozavešča o avtizmu in Aspergerjevem sindromu. Ob deseti obletnici delovanja zavoda so pripravili projekt »Znam, zmorem, želim delati«, s katerim ozaveščajo in spodbujajo zaposlovanje oseb z avtizmom. Kandidata sta bila še: Jan Cvitkovič, režiser, ki je za svoj filmski opus prejel nagrado Italijanske zveze za umetniški film. V utemeljitvi priznanja, ki so ga prejeli že nekateri največji svetovni avtorji so predstavniki neodvisnega filma zapisali, da se njegovo režijsko oko občutljivo dotika ranljivosti in lepote pa tudi prostora ob meji med Italijo in Slovenijo. Vasilija Stolnik, ravnateljica OŠ Križevci, ustanove, ki je prejela naziv najbolj kulturne šole letošnjega leta. V osrčju Pomurja jo obiskuje 289 učencev, šola pa svoje poslanstvo gradi na spodbujanju odgovornosti, ustvarjalnosti in strpnosti ter na prepričanju, da kultura bogati vsakdanje življenje in povezuje skupnost.
Ime meseca decembra je postal Niko Habinc, dijak Gimnazije Bežigrad, ki je na 21. mednarodni mladinski naravoslovni olimpijadi v Bukarešti dosegel absolutno 4. mesto in bil drugi najboljši med Evropejci. Ekipa šestih mladih naravoslovcev, ki je v konkurenci 303 mladih iz 51 držav zastopala Slovenijo je osvojila tudi naslov najuspešnejše evropske države, pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije pa na olimpijadah dosegla do zdaj največji uspeh.
Ime meseca novembra je postal Matija Zupan, vodja enote TeleKap, telemedicinske mreže Nevrološke klinike ljubljanskega kliničnega centra, ki je v Sloveniji na voljo že 10 let. Letno na daljavo opravijo približno 1200 pregledov bolnikov z znaki akutne možganske kapi, s pravočasnim ukrepanjem nevrologov pa omogočajo takojšnje zdravljenje, ki je nujno za preprečitev trajnih posledic.
Komunikatorka znanosti Ljubov Kostova je bila članica zadnje bolgarske odprave na Antarktiko, kjer so jo osupnile ledene gore. Ker so neverjetno lepe, velike in barvite. Prikazujejo se v 500 odtenkih bele. Bolgarija ima na otoku Livingstone kot edina balkanska država antarktično bazo že od leta 1988. Gre za enega izmed paradnih projektov države, ki v znanost in raziskovanje sicer vlaga veliko manj od evropskega povprečja.
Ime meseca oktobra je Mateja Lasič, specialistka ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKC Ljubljana ter akademska glasbenica, ki s projektom OVITA širšo javnost ozavešča o raku na rodilih. Vsa zbrana sredstva na dobrodelnem koncertu OVITA zanjo, ki ga je soorganizirala, bodo namenjena kampanji za nakup medicinske opreme, ki je nujno potrebna za kakovostno obravnavo in zdravljenje bolnic.
